Hrvaška zadovoljna z besedami Junckerja, da si zaslužijo v schengen. Cerar pozdravil poudarek o vladavini prava

Veter je spet v jadrih Evrope, a okno priložnosti ne bo ostalo odprto za zmeraj, zdaj je čas za gradnjo enotnejše, močnejše in bolj demokratične Unije do leta 2025, je poudaril predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker v govoru o stanju EU na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Med načrti komisije do konca mandata je Juncker izpostavil krepitev trgovinske politike, novo industrijsko strategijo, pomen vodilne vloge Unije v boju proti podnebnim spremembam, boljšo zaščito pred kibernetskimi grožnjami in stalno osredotočenost na migracije.

Konkretno na primer pričakuje končanje trgovinskih pogajanj z Avstralijo in Novo Zelandijo do konca mandata, torej leta 2019 in predlaga vzpostavitev evropske agencije za zaščito pred kibernetskimi grožnjami.

Predlaga tudi vzpostavitev mehanizma za nadzor tujih vlaganj v evropskih strateških sektorjih, ki je posledica skrbi zaradi naložb iz Kitajske. "Evropa bo branila svoje strateške interese z okvirom EU za nadzor naložb," je poudaril.

'Vladavina prava ni izbira, je dolžnost'

V povezavi z migracijami je izpostavil, da Evropa je in bo ostala celina solidarnosti, pohvalil Italijo, da brani čast Evrope v Sredozemlju, poudaril pomen vračanja nezakonitih migrantov in vzpostavitev ustreznega sistema zakonitih migracij.

Izpostavil je pomen sodelovanja zahodnih in vzhodnih članic Unije. "Evropa mora dihati z vzhodnimi in zahodnimi pljuči, sicer se bo zadušila," je opozoril. V EU "ne sme biti drugorazrednih državljanov", niti različne kakovosti hrane, je še poudaril.

Opozoril je tudi na nujnost spoštovanja odločitev sodišč. "V EU vladavina prava ni izbira, je dolžnost," je izpostavil. "V Evropi ima zakon mišice, niso mišice tiste, ki ustvarjajo zakon," je še ponazoril pomen vladavine prava v Evropi.

To je zlasti sporočilo poljski vladi zaradi sporne pravosodne reforme ter Madžarski in Slovaški, ki sta nedavno izgubili tožbo proti kvotam za razporejanje beguncev po uniji na Sodišču EU.

Svoboda, enake priložnosti in vladavina prava morajo biti tri načela, na katerih bo temeljila vse enotnejša, močnejša in vse bolj demokratična EU, je izpostavil šef komisije v govoru o stanju EU.

Za krepitev evrskega povezovanja in obrambnega sodelovanja

V skladu s pričakovanji je Juncker poudaril pomen krepitve evrskega povezovanja. Zavzel se je za oblikovanje položaja evropskega finančnega in gospodarskega ministra ter za vzpostavitev evropskega denarnega sklada.

Prav tako v skladu s pričakovanji se je zavzel za krepitev obrambnega sodelovanja, za delujočo obrambno unijo do leta 2025. V tem kontekstu je pozval k sprejemanju nekaterih zunanjepolitičnih odločitev s kvalificirano večino, kar omogoča zakonodaja EU.

Turčiji je posredoval ostro opozorilo, da ne vidi njenega članstva v uniji v "predvidljivi prihodnosti". Turške oblasti je pozval, naj izpustijo evropske novinarje, saj "novinarji sodijo v urade, ne v zapor".

Pričakovano je izpostavil tudi pomen socialne Evrope in občutljivo politično vprašanje napotenih delavcev. Zavzel se je proti "drugorazrednim delavcem" ter predlagal vzpostavitev skupnega organa za nadzor izvajanja evropskih pravil za napotene delavce.

Ocenil je tudi, da je skrajni čas, da Bolgarija in Romunija postaneta članici schengenskega območja, in da si tudi Hrvaška zasluži schengensko članstvo, takoj ko bo izpolnila vsa merila.

Brexitu ni namenil veliko pozornosti. Ponovil je svoje dobro znano stališče, da bo odhod Britancev žalosten in tragičen dogodek v zgodovini EU, ter potrdil strategijo EU, da se bo osredotočila na prihodnost v sestavi 27 članic.

Vse igralce v EU je šef komisije pozval, naj zagotovijo, da bodo Evropejci leta 2019 odšli na volišča. V tem kontekstu je pozval k posebnemu vrhu EU marca 2019 v Romuniji, ki bo takrat predsedovala EU, na katerem naj se sprejmejo odločitve, ki bodo zagotovile enotnejšo, močnejšo in bolj demokratično EU.

Evropski poslanci opozorili na nekaj pomanjkljivosti Junckerjeva govora

Evropski poslanci iz Slovenije so današnji govor predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o stanju Evropske unije sicer dobro sprejeli, vendar pa so izpostavili nekaj pomanjkljivosti ter opozorili na nekatere teme, ki jih ni zadostno nagovoril.

Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu dejala, da se strinja in da je zelo pomembno, da se razume, da vladavina prava ni "a la carte". Nadaljevala je, da je treba spoštovati načela pravne države in sodbe sodišč ter vprašala, ali jih spoštujejo Poljska, Madžarska in Hrvaška.

"Države ne morejo samovoljno diktirati, kaj bodo in česa ne bodo spoštovale," je dejala in pozvala komisijo, naj ukrepa. Po njenem mnenju bodo na ta način državljani ponovno zaupali EU.

Poslanec Ivo Vajgl (Alde/DeSUS) je opozoril, da se je Juncker izognil temam, ki bi zaostrovale odnose z državami, "ki ne igrajo po naštetih pravilih", čeprav je v govoru med drugim dejal, da je potrebno doslednejše spoštovanje pravil igre, solidarnost in spoštovanje pravne države, brez česar ni demokracije.

Zadovoljen pa je bil s predlogom organiziranja manjših, nacionalnih konvencij, ki bi po Vajglovem mnenju državljanom omogočili, da bolje spoznajo in podprejo skupne vrednote.

Po mnenju Igorja Šoltesa (Zeleni) je bil med svetlimi točkami poziv k vzpostavitvi evropskega sistema socialnih standardov in čimprejšnjim sprejetjem evropskega stebra socialnih pravic, pri čemer je izrazil upanje, da je Juncker mislil resno. Opozoril je, da se samo z obljubami in puhlicami ne more prepričati državljanov, ki zahtevajo konkretne rešitve.

"EU si ne bo povrnila zaupanja državljanov, dokler se bo še naprej ustvarjal občutek, da v prvi vrsti koristi predvsem kapitalu in ne državljanom," je dejal.

Slovenski poslanci Evropske ljudske stranke (EPP) so ob govoru opozorili, da nekateri izzivi še vedno ostajajo in da jim Juncker ni posvetil dovolj pozornosti.

Milan Zver (EPP/SDS) je pričakoval, da bo govor dokaj optimističen, saj je EU izšla iz ekonomske, finančne in socialne krize zadnjih let. Kritičen pa je bil, da se ni veliko posvetil vprašanju terorizma in nezakonitim migracijam, ki skrbijo državljane EU in "niso najbolj sladke teme", je dejal.

Zaskrbljen pa je tudi nad Junckerjevim predlogom o integraciji in poenotenju EU. Kot je pojasnil, je EU unija državljanov in držav članic, zato mora zastopati tako interese držav članic kot tudi državljanov ter ne more biti podobna nacionalni demokraciji, ki predstavlja državljane.

Poslanka Patricija Šulin (EPP/SDS) je prav tako opozorila, da številni izzivi še ostajajo, med drugim migracije ter varnostna in obrambna politika. Kritizirala pa je tudi še vedno previsoko brezposelnost, predvsem med mladimi.

Kot je sporočila, imata Evropski parlament in komisija sedaj priložnost, da še bolj stopita skupaj in izkažeta "prepotrebno enotnost, ki jo v teh časih še kako potrebujemo". Po njenem mnenju se lahko le združeni uspešno spopademo z vsemi izzivi in dosežemo interese in cilje.

Ob Junckerjevem pozivu k združitvi predsedniških položajev v EU svarila pred napačnimi pričakovanji              

Poziv predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja k združitvi položajev predsednika Evropske komisije in Evropskega sveta sproža niz vprašanj, zlasti ali je to sploh mogoče. Analitik bruseljskega think tanka EPC Janis A. Emmanouilidis odgovarja, da to je mogoče in da ideja ni nova, a svari pred napačnimi pričakovanji.

Združitev obeh položajev bi po analitikovem mnenju lahko pomenila krepitev medvladne Evrope, saj bi se lahko moč prevesila bolj na stran Evropskega sveta. Če bi bil dvojni predsednik močno pod vplivom interesov nacionalnih voditeljev, bi lahko to spodkopalo neodvisnost in moč komisije, je opozoril. Posvaril je tudi pred napačnimi pričakovanji. Ob tej združitvi bi lahko ljudje mislili, da obstaja "predsednik EU", kar bi ustvarilo pričakovanja, ki jih ta oseba ne bi bila sposobna izpolniti, če ne bo opremljena z ustreznimi pristojnostmi.