V BiH se je na ulicah zbralo na tisoče ljudi. V Sarajevu so protestniki zahtevali pravico za Dženana Memića in vzklikali, da je njegovega morilca treba najti. Kot je na shodu dejal njegov oče Muriz Memić, v Bosni in Hercegovini ne bo pravice, dokler primer njegovega sina ne bo rešen. "Zdaj čakamo odločitev vrhovnega sodišča, ampak dvomim, da bodo spremenili odločitev prvostopenjskega," meni njegov oče. Primer so organi BiH sprva obravnavali kot umor, dva meseca kasneje pa le še kot nesrečo, za katero so sodili Ljubi in Bekriji Seferoviću, a nista bila obsojena. Njegova sestra pa je dejala, da se bo "za brata borila do zadnje kaplje krvi".
To pa niso edini množični protesti v BiH danes. Velika množica se je v Banjaluki zbrala na protestu, kjer so zahtevali pravico za Davida Dragičevića. Ljudje so prišli tudi iz številnih drugih mest.
Kot poročajo lokalni mediji, se je na ulici zbralo kar 40.000 ljudi. Davidov oče Davor Dragičević je celo napovedal, da se bo sam lotil iskanja krivcev, če so že pristojne ustanove zatajila. Davidova mati Suzana Radanović pa je dejala, da nikomur ne privošči kalvarije, ki jo je doživela njena družina. Dejala je, da vladata brezvladje in anarhija. Tako protestniki kot družina sumijo, da so Davidov umor naročile kriminalne organizacije, katerih lovke naj bi segale v ustanove in policijo Republike Srpske.
Protesti uradno niso povezani z volitvami, ki bodo v BiH ta konec tedna, so pa njihova sporočila politična in več analitikov meni, da se jih izkorišča prav v ta namen. Sicer je prav danes zaključni shod pripravilo tudi več strank.
V državi sicer vre, etnične napetosti se stopnjujejo, zato naj bi se protesti nadaljevali. Ljudje menijo, da ustanove države ne delujejo, da jih prepredata korupcija in kriminal, da sodstvo molči, prav tako pa mnogi ne vidijo prihodnosti v državi, kjer je trenutno 40-odstotna brezposelnost, med mladimi celo 60-odstotna, mladi izobraženi ljudje pa odhajajo v tujino, po nekaterih ocenah kar 20.000 na leto.
Burno predvolilno dogajanje
V Bosni in Hercegovini bodo torej v nedeljo splošne volitve, po katerih pa ni pričakovati bistvenih sprememb v državi, ki jo desetletja vodijo razdeljeni nacionalni politiki in njihove stranke. Potekale bodo v senci neprilagojene volilne zakonodaje, ki bi lahko vodila do krize zaradi nezmožnosti oblikovanja parlamenta BiH in oblasti Federacije BiH.
Za okoli 520 položajev na različnih ravneh zapletene državne strukture se poteguje skoraj 7500 kandidatov. Med njimi jih 15 kandidira za člane tričlanskega predsedstva BiH iz vrst konstitutivnih narodov - Hrvatov, Bošnjakov in Srbov. Šest jih kandidira za bošnjaškega, pet za hrvaškega ter štirje za srbskega člana predsedstva. Skupno kandidira 53 strank in 36 zvez ter 34 neodvisnih kandidatov.
Nekaj več kot 3,3 milijona volivcev bo volilo tudi poslance spodnjega doma parlamenta BiH. V Federaciji BiH bodo volili tudi 98 poslancev spodnjega doma parlamenta te bošnjaško-hrvaške entitete in deset kantonalnih skupščin. V Republiki srbski pa bodo ob 83-članskem parlamentu volili tudi predsednika in dva podpredsednika te srbske entitete.
V Federaciji BiH bodo volili tudi hrvaškega in bošnjaškega člana predsedstva BiH, v Republiki srbski pa srbskega.
Dva dosedanja člana predsedstva - bosanski Srb Mladen Ivanić, kandidat opozicije v Republiki srbski in Hrvat Dragan Čović, kandidat HDZ BiH - se znova potegujeta za položaj. Bošnjak Bakir Izetbegović se po dveh mandatih zanj ne more več potegovati, navaja avstrijska tiskovna agencija APA.
Izetbegovićeva stranka SDA je v tekmo poslala manj znanega politika Šefika Džaferovića. S tem naj bi "večni" bošnjaški kandidat Fahrudin Radončić, medijski tajkun in vodja Zveze za boljšo prihodnost (SBB), imel več možnosti za uspeh. Račune pa bi mu morda lahko prekrižal Denis Bečirović iz SDP.
Mladena Ivanića medtem čaka zelo težka tekma z dolgoletnim predsednikom Republike srbske Miloradom Dodikom, ki se ne more več potegovati za položaj predsednika entitete. Dodik trdi, da v primeru izvolitve ne bo odšel v Sarajevo, ampak se bo zasedanj predsedstva udeleževal po telefonu.
Dragan Čović ima med bosanskimi Hrvati "starega" izzivalca, Željka Komšića, ki je bil izvoljen za člana predsedstva leta 2006 in 2010. Takrat je bil kandidat SDP, sedaj pa svoje stranke Demokratska fronta.
Glede parlamenta BiH pa je po navedbah hrvaške tiskovne agencije Hina gotovo, da bodo stranke morale oblikovati koalicije. Med strankami bosanskih Hrvatov bo po pričakovanjih najmočnejša ostala HDZ BiH, med srbskimi bo vodstvo verjetno prevzela Dodikova SNSD. Šele volitve pa bodo pokazale, do kolikšne mere je bila v zadnjih štirih letih oslabljena Izetbegovićeva SDA zaradi notranjih sporov, zaradi katerih so odšli mnogi člani in sta nastali dve stranki - Stranka demokratske akcije (PDA) ter Narod in pravica. Oblasti na vseh ravneh pa naj bi vzpostavili do pomladi 2019.
Kampanjo so zaznamovale obtožbe o prevarah in manipulacijah z identiteto pokojnikov, ki so ostali na volilnih seznamih, kot tudi vprašanja o neuravnoteženosti med veljavnimi osebnimi dokumenti in številom registriranih volivcev v državi in izven nje. V tujini je tako za letošnje volitve registriranih okoli 70.000 volivcev, kar je skoraj dvakrat več kot leta 2014, to pa vzbuja skrbi, navaja portal Balkaninsight.
Tudi podatek o skupno 3,3 milijona volivcev vzbuja polemike, saj po popisu iz leta 2013 živi v BiH 3,5 milijona ljudi. Volilna komisija pravi, da to ni težava, saj so vsi, ki imajo osebne izkaznice, tudi tisti, ki živijo v tujini, avtomatično vpisani v volilne sezname, navaja Hina.
Delegacija Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PS SE) je poročala o več prijavah hujskaštva, nacionalistične retorike in sovražnega govora med kampanjo. Pojavljale so se tudi domnevne zlorabe javnih sredstev, kupovanja glasov in pritiskov na zaposlene, naj glasujejo v korist določene stranke.
Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko je kritiziral "neodgovorno retoriko in nacionalizem" med kampanjo. Nad njo je razočaran, saj ni bilo govora o vsakodnevnih problemih državljanov, kot so gospodarstvo in vladavina prava. Skrbijo ga tudi politične strategije številnih politikov na podlagi nacionalizma.
Dodiku kazen zaradi sovražnega govora
Volilna komisija Bosne in Hercegovine je zaradi sovražnega govora med kampanjo pred nedeljskimi splošnimi volitvami v državi medtem denarno kaznovala predsednika Republike srbske Milorada Dodika in njegovo stranko SNSD.
Dodik mora plačati 5000 konvertibilnih mark kazni (okoli 2500 evrov), njegova stranka Zveza neodvisnih socialdemokratov (SNSD) pa 7000 konvertibilnih mark (okoli 3500 evrov).
Kazen mu je volilna komisija določila, ker je na volilnem zborovanju 22. septembra v Bileći grozil Davorju Dragičeviću, očetu študenta, ki je spomladi umrl v nerazjasnjenih okoliščinah. Dodik je na zborovanju v Bileći dejal, naj Dragićeviću povedo, "naj ga ne zafrkava, sicer ga bo začel on". "Kaj bo delal, odnesel je posteljo na trg in misli, da je frajer, a ga 8. (tj. dan po volitvah) več ne bo," je dejal Dodik. V Banjaluki so sicer nedavno prijeli osebo, ki naj bi pomagala morilcem Davida.
Juncker posvaril pred izbruhom nasilja
Zaradi dogajanja je sicer zaskrbljen tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki je danes na Dunaju znova posvaril pred izbruhom vojne na Balkanu, če bodo Albanija, BiH, Srbija, Makedonija in Kosovo ocenile, da EU ne misli resno z njihovim članstvom v povezavi.
"Če bo v zapletenem evropskem okolju nastal vtis, da nismo resni z evropsko perspektivo za Zahodni Balkan, bomo kasneje, morda pa tudi že kmalu, priča temu, kar se je na območju zgodilo v 90. letih prejšnjega stoletja," je dejal Juncker v govoru pred avstrijskim parlamentom. Kot je pojasnil, na območju še niso predelali dogodkov iz 90. let.
Države Zahodnega Balkana imajo sicer po Junckerjevih besedah pred sabo še dolgo pot do EU. Je pa predsednik komisije dejal, da v nekaterih državah opaža napredek, "ki pa še ni zadosti izražen".
Predlagal je, da bi v času približevanja Uniji tem državam ponudili gospodarski prostor, v katerem bi zanje veljala nekatera enaka pravila kot za članice.
Ponovil je, da bi lahko prve države s tega območja članice Unije postale leta 2025, kasneje pa bodo, a ne hitro, sledile še druge.
Predsednik Evropske komisije je izpostavil, da je treba intenzivno skrbeti za Zahodni Balkan, pomagati, kjer je treba, a tudi dati jasno vedeti, da morajo pred vstopom v povezavo rešiti vse spore glede meja.
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.