Poslanci Evropskega parlamenta, ki bodo v Bruslju sklenili dvodnevno mini zasedanje, bodo sprejeli resolucijo o razmerah na Bližnjem vzhodu o antisemitizmu. Na zasedanju naj bi o nalogah v svojem mandatu spregovoril tudi nov ukrajinski predsednik Viktor Juščenko, ki pa je odpovedal obisk v Bruslju. Vzrok za odpoved obiska so slabe vremenske razmere, zaradi katerih letalo z Juščenkom ni moglo poleteti.
Juščenko je Evropsko unijo v torek v Strasbourgu sicer pozval, naj se do leta 2007 zaveže, da bo začela pristopna pogajanja z Ukrajino. V Bruslju sicer opozarjajo, da za zdaj ni možnosti, da bi se Ukrajina pridružila uniji. Evropska komisarka za zunanje odnose Benita Ferrero-Waldner je v torek v nastopu pred zunanjepolitičnim odborom Evropskega parlamenta poudarila, da evropska sosedska politika nudi dovolj možnosti za okrepljeno sodelovanje med Brusljem in Kijevom. O tem naj bi strani sklenili poseben sporazum, komisija pa se zavzema tudi za pospešitev izvajanja študije o izvedljivosti oblikovanja prostotrgovinskega območja med EU in Ukrajino. EU naj bi tudi podprla kandidaturo Ukrajine za vstop v Svetovno trgovinsko organizacijo in pomagala Kijevu rešiti ovire na poti do pridobitve statusa tržnega gospodarstva.
Vendar pa se zdi, da je Evropski parlament precej bolj naklonjen možnosti vključitve Ukrajine v povezavo. V resoluciji o novi sosedski politiki unije, ki so jo sprejeli novembra 2003, so namreč evropski poslanci zapisali, da sosedska politika nikakor ni neskladna z željami nekaterih sosed razširjene unije po članstvu v EU ali po drugih pogodbenih odnosih. Poslanci so tedaj tudi poudarili, da lahko za članstvo v povezavi zaprosi vsaka evropska država, ki spoštuje načela svobode, demokracije, človekove pravice in pravno državo.
Konkretno so poslanci v zvezi z Ukrajino menili, da je treba slednji upoštevaje njeno velikost, geografski položaj, globoke zgodovinske, kulturne, gospodarske in druge vezi s srednjo in zahodno Evropo, pa tudi z Rusijo, ter njene potenciale, da postane tesna partnerica EU na ključnih področjih, dati posebej pomembno vlogo v kontekstu nove evropske sosedske politike.
Evropski poslanci imajo na dnevnem redu zasedanja tudi glasovanje o sprejemu dodatnega protokola k sporazumu o stabilizaciji in pridruževanju med EU in Makedonijo, ki upošteva širitev unije na 25 članic s 1. majem lani. Že v sredo je bilo tema zasedanja dogajanje na Bližnjem vzhodu po palestinskih predsedniških volitvah, o čemer so poslancem poročali unijin zunanjepolitični predstavnik Javier Solana in člani opazovalne misije parlamenta, ki je spremljala volitve.
