Južnokorejsko sodišče: prepoved splava neustavna

Sodišče v Južni Koreji je razsodilo, da je treba odpraviti več desetletij staro prepoved splava. Odločitev ustavnega sodišča pomeni veliko zmago za zagovornike splava, ki se že vse od uvedbe prepovedi pred 66 leti trudijo doseči, da se ženskam znova omogoči svobodno odločanje. 

Devetčlanska zbornica je v razmerju sedem za in dva proti odločila, da je zakon iz leta 1953 neustaven in je vladi naročila, naj ga ponovno pregleda. Zakon bo treba spremeniti do leta 2020, če ne bo prepoved razveljavljena samodejno. Sodišče je še dodalo, da bo moral novi zakon pod določenimi pogoji dovoliti splav v zgodnji fazi nosečnosti. 

"Prepoved splava omejuje pravice žensk do zdravja, tako da jim omejuje dostop do varnih in pravočasnih postopkov," je razsodilo sodišče.

"Za svoje preživetje in razvoj so zarodki popolnoma odvisni od materinega telesa, zato ni mogoče sklepati, da so ločena, neodvisna bitja, ki imajo pravico do življenja," so še zapisali.

V skladu s trenutno veljavno zakonodajo zdravnikom, ki bi opravili splave, grozi zapor do dveh let, ženskam, ki bi želele splaviti pa enoletna zaporna kazen ali denarna kazen v višini okoli 1600 evrov. 

Južna Koreja je sicer ena redkih razvitih držav, ki še vedno kriminalizira splav, z izjemo nekaterih primerov, kot so posilstvo, incest ali hude genetske motnje, ki bi ogrozile zdravje matere.

Zunaj sodišča se je na stotine žensk veselilo odločitve sodišča. "Ženske si zaslužijo biti srečne," je dejala aktivistka Bae Bok-ju. "Današnja odločitev je bila sprejeta, ker se je nešteto žensk neprekinjeno več let borilo za svoje pravice. Zaslužimo si svetovno pozornost in priznanje," je še dejala.

Odločitev odraža vse večjo podporo reproduktivnim pravicam žensk v socialno konzervativni Južni Koreji, kjer ima cerkev močan vpliv. Sodišče je bilo sicer že leta 2012 blizu podobni odločitvi. Štirje sodniki so takrat glasovali za, štirje pa proti. A deveti sodnik ni bil prisoten.

Nedavna raziskava korejskega inštituta za zdravje in socialne zadeve je pokazala, da več kot 75 odstotkov žensk, starih od 15 do 44 let, verjame, da je treba zakon spremeniti. V letu 2017 je več kot 230.000 ljudi podpisalo peticijo za legalizacijo splava.

Ministrstvo za zdravje in dobro počutje v Južni Koreji je ocenilo, da je bilo leta 2010 izvedenih približno 169.000 nezakonitih splavov. Vendar pa raziskovalci menijo, da je zaradi družbene stigme, povezane z nezakonitimi splavi, bila številka v letu 2016 še višja: okoli 500.000. Anketa, ki jo je lani izvedel korejski ženski razvojni inštitut, je pokazala, da je ena od petih nosečnic opravila splav. Le en odstotek jih je navedlo, da imajo pravni razlog za prekinitev nosečnosti.

Kritiki so podvomili v učinkovitost zakona, saj je tako malo ljudi preganjanih. Podatki kažejo, da je bilo od leta 2015 vsako leto vloženih samo 15 obtožnic za nezakoniti splav, pri čemer je veliko obtožencev prejelo pogojne kazni. Medtem ko so pregoni redki, so aktivisti dejali, da nezakonitost splavov ženske izpostavlja nevarnim kirurškim postopkom in izsiljevanju partnerjev.

Južnokorejski predsednik Mun Džae, ki je katolik, se je izogibal komentiranju tega vprašanja, vendar je obljubil podporo ženskim pravicam kot odgovor na hiter vzpon gibanja #MeToo. Džae, liberalec, je imenoval pet od sedanjih sodnikov ustavnega sodišča, pri čemer je vzbudil upanje, da bo prepoved splavov razveljavljena. Glavni sodnik je spremembi izrekel javno podporo.  

"Današnja odločitev je velik korak naprej za človekove pravice žensk in deklet v Južni Koreji. Zakoni v državi so povzročili diskriminacijo in stigmatizacijo generacij žensk in deklet, s čimer so jih prisilili, da so bile podvržene skrivnim in nevarnim splavom. Ustavno sodišče je poslalo jasno sporočilo, da se mora to spremeniti, v prihodnje pa je treba človekove pravice žensk in deklet v celoti zaščititi in spoštovati," pa je odločitev komentirala Roseann Rife, vodja raziskav Amnesty International za Vhodno Azijo.