Afganistanska letalska družba Ariana naj bi z mednarodnimi poleti začela prihodnji teden. Varnostni svet Združenih narodov je namreč v torek soglasno odpravil sankcije proti letalski družbi Ariana, ki jih je uvedel oktobra 1999. Takrat je tej družbi prepovedal mednarodne lete in zamrznil njeno finančno premoženje, potem ko so ZDA za teroristična napada na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji avgusta 1998, v katerih je umrlo 231 ljudi, 5000 pa jih je bilo ranjenih, obtožile Osamo bin Ladna, ki ga takratni talibanski režim v Afganistanu ni želel izročiti.
VS ZN je takrat prepovedal vsem članicam ZN, da bi na njihovem ozemlju vzletala ali pristajala letala Ariane. Decembra lani je VS v drugi resoluciji še odredil zaprtje vseh uradov te letalske družbe, vendar so v torek sprejeli resolucijo, ki je sankcije odpravila.
Aretirana osumljenca za Masudov umor
V Franciji so v zvezi z umorom nekdanjega vojaškega voditelja afganistanskega Severnega zavezništva Ahmeda Šaha Masuda aretirali dva moška alžirskega porekla. Masud je bil namreč umorjen 9. septembra lani v atentatu v Afganistanu, ko sta dva samomorilska napadalca, ki sta se izdajala za arabska novinarja, v snemalni kameri sprožila razstrelivo.
Eden izmed aretiranih osumljencev je leto dni preživel v vadbenem centru teroristične organizacije Al Kaida v Afganistanu, so danes v Parizu sporočili francoski preiskovalci. Identiteta 24- in 30-letnega moškega doslej ni znana, prav tako pa niso znane podrobnosti o aretaciji, ki so jo v ponedeljek v Parizu izvedle enote francoske protiteroristične policije.
Obnova Afganistana bo draga
Obnova Afganistana naj bi po skupnem poročilu Programa ZN za razvoj (UNDP), Svetovne banke in Azijske razvojne banke, v naslednjih 10 letih stala okrog 15 milijard dolarjev.
Poročilo omenjenih organizacij je bilo izdelano za potrebe donatorske konference za pomoč Afganistanu, ki bo prihodnji teden v Tokiu, med prioritetne naloge glede obnove pa našteva razminiranje, dostop do zdravstvenih storitev, šolanje in zaposlovanje. V poročilu pa je posebej omenjena tudi ključna vloga afganistanskih žensk ter obenem poziva k nadzoru nad mamili.
Vodja UNDP Marc Malloch Brown je na novinarski konferenci v New Yorku dejal, da je afganistanska prehodna vlada popolnoma brez finančnih sredstev in da v bližnji prihodnosti nima nobene možnosti, da bi si lahko zagotovila lastna sredstva. Po Brownovih besedah bo potrebno Afganistanu pomagati tudi na daljši rok, zato je treba donatorske države zdaj prijeti za besedo in jih zavezati, da bodo plačevale tudi takrat, ko ne bo več medijskega zanimanja za Afganistan.
Podobno je v Kabulu dejal tudi posebni predstavnik generalnega sekretarja ZN za Afganistan Lahdar Brahimi, ki je poudaril, da Afganistan potrebuje predvsem avtomobile, mize, stole, okna, vrata, papir in telefone. Infrastruktura je popolnoma uničena, in od tuje pomoči je odvisno preživetje vlade in milijonov Afganistancev. Država nujno potrebuje 100 milijonov dolarjev za zagon dela javne uprave, pri čemer naj bi 70 milijonov namenili za zaostale in prihodnje plače okrog 235.000 javnih uslužbencev.
