Italijanski premier Romano Prodi je v Berlinu izjavil, da so države EU blizu dogovora o prihodnji pogodbi, ki naj bi nadomestila zavrnjeno ustavno pogodbo EU. Po njegovem mnenju se uspešno bližajo cilju in so že v fazi, ko naj bi v kratkem dorekli novo pogodbo, ki bo določila prihodnje okvire delovanja povezave.
Prav dolgotrajno odmikanje od sprejetja dogovora za sprejem in ratifikacijo pogodbe, je razlog za kritično držo voditeljev Nemčije, Italije, Madžarske in Litve. Ti so v Berlinu tudi poudarili, da se evropskim državljanom vse bolj zdi, da se vodilni politiki izogibajo reševanju vprašanja evropske ustave. Pred vrhom pa tudi Poljska, Češka, Velika Britanija, Nizozemska in Francija zaostrujejo stališča glede nove ustavne pogodbe in se zavzemajo za njeno poenostavljeno obliko.
Predvsem Poljska pa razburja s predlogom o spremembi glasovalnega sistema v uniji, kar je Nemčija že zavrnila. Najbolj napeto je v poljskem vrhu, saj je poljski premier Jaroslaw Kaczynski napovedal, da bo Poljska zelo verjetno uporabila pravico do veta na bližnjem vrhu Evropske unije v Bruslju 21. in 22. junija, ki bo posvečen predvsem iskanju rešitev za prihodnjo ustavno pogodbo EU.
Kacynsky meni, da je najboljša rešitev za Evropo sistem kvadratnega korena. Ta naj bi sicer vsaki članici unije pri odločanju s kvalificirano večino v Svetu EU dalo toliko glasov, kolikor znaša kvadratni koren števila njenega prebivalstva v milijonih. Nemčija, ki ima 82 milijonov prebivalcev bi tako dobila devet glasov, Poljska z 38 milijoni pa šest glasov.
18 držav, ki so do sedaj že ratificirale sedanje besedilo evropske ustavne pogodbe, med njimi tudi Slovenija, z glavno vsebino nove ustavne pogodbe soglašajo. Zavedajo pa se, da bo spremeniti in poenostaviti besedilo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.