Evropska ustava je nastajala skoraj štiri leta, gre za prvi dokument, pri katerem je sodelovala Slovenija, vsi nacionalni parlamenti in vsaj posredno tudi evropska civilna družba in državljani. Ustava, ki je pravzaprav mednarodna pogodba o pravilih delovanja povezave, uvaja kar nekaj novosti, nujnih za tako veliko skupnost. Ker se je deset članic odločilo za referendum, je njena prihodnost za zdaj še negotova.
Načeloma bo začela veljati 1. novembra naslednje leto, dve leti po podpisu dokumenta na ravni šefov vlad, pogoj pa je uspešna, a tvegana ratifikacija v 25-ih članicah.
Predsednik namesto rotacije
Ustava uvaja vrsto novosti. Tako ukinja polletne rotacije predsedujočih držav in uvaja funkcijo predsednika, ki bo vodil evropski svet. Njegova desna roka bo zunanji minister.
Evropska unija postaja pravna osebnost, podpisnica mednarodnih sporazumov. Kljub vzporedni veljavnosti je evropska ustava postavljena nad nacionalnimi. Uvaja državljanstvo Evropske unije, ko bo dopolnilno k nacionalnemu.
Določa tudi kompromis o komisiji: ta bo v naslednjih dveh mandatih še imela po enega komisarja na članico, potem se bo skrčila, članice bodo brez svojega predstavnika ostale vsak tretji mandat.
Možnost izstopa in suspenza
Nova je možnost izstopa, pa tudi suspenza članstva. Sistem odločanja je nadvse zapleten, vendar učinkovitejši od zdaj veljavne Pogodbe iz Nice. Za različne odločitve predvideva različne oblike večine držav, največkrat dve tretjini, za katerima mora praviloma stati več kot polovica evropskega prebivalstva
