Kaj je vzrok za hud mraz v Severni Ameriki?

Najhujši mraz je zajel jugovzhod Kanade in vzhod Združenih držav Amerike, kjer so marsikje izmerili najnižje temperature v zadnjih dvajsetih letih, ponekod pa so se močno približali celo absolutnim rekordom. V Minneapolisu, ki leži na podobni geografski širini in nadmorski višini kot Novo mesto, so včeraj zjutraj izmerili kar -33 stopinj Celzija, popoldne pa le -25 stopinj Celzija. V najhladnejših krajih so se temperature spustile celo do -40 stopinj Celzija.

Že tako nizke temperature še dodatno znižuje okrepljen veter, zaradi katerega je ponekod občutek mraza kar okoli -50 stopinj Celzija. Tako nizke temperature lahko na izpostavljeni koži povzročijo ozebline že v desetih minutah.

Krivec je razdeljen polarni vrtinec

Dogajanje onstran Atlantika je povezano z dogajanjem na skrajnem severu poloble, kjer nastaja polarni vrtinec. To je vrteča gmota zelo mrzlega zraka, ki se običajno zadržuje nad Arktiko in se pozimi zaradi večje temperaturne razlike med polom in ekvatorjem okrepi. Polarni predeli v zimskem času namreč veliko več toplote oddajo v vesolje kot pa jo prejmejo od Sonca, nasprotno pa območje okoli ekvatorja skozi vse leto od Sonca prejema več toplote kot jo odda v vesolje.

Kadar je polarni vrtinec močan, na meji med hladnejšo polarno in toplejšo subtropsko zračno maso prevladujejo močni zahodni vetrovi, ki preprečujejo, da bi se polarni zrak spustil v srednje geografske širine. Vetrovni stržen je najmočnejši na vrhu troposfere, na višini deset kilometrov, kjer se odvija večina letalskega potniškega prometa, kar piloti s pridom izkoriščajo. Čas potovanja na vzhodne destinacije je krajši, letalo pa porabi tudi manj goriva.

V primeru, da zahodni vetrovi oslabijo, pride do deformacije polarnega vrtinca in lahko tudi do njegovega razpada, kar se je zgodilo tudi tokrat. En del polarnega vrtinca se je odvrtel nad severno Ameriko, drugi pa nad Sibirijo. Zaradi spusta arktičnega zraka v nižje geografske širine so temperature v teh dneh nad severnim polom celo višje kot na severu ZDA in jugu Kanade.

Zakaj tako izraziti prodori arktičnega zraka nad Evropo niso mogoči?

Razlog se skriva v razporeditvi kopnega in morja ter v oceanskih tokovih, ki služijo prenosu toplejše vode in padavin iz ekvatorja proti poloma ter hladne vode iz pola proti ekvatorju. Vzhodno obalo severnoameriškega kontinenta obliva mrzel Labradorski tok, zaradi katerega so morja severno od ameriške celine v zimskem času prekrita z ledom. Posledično se izjemno mrzle zračne mase, ki se iznad polarnega kroga spuščajo v srednje geografske širine, na svoji poti le malo ogrejejo, zaradi razporeditve gorovij v smeri od severa proti jugu in Osrednjega nižavja pa lahko mrzel zrak neovirano prodre daleč proti jugu.

Nasprotno pa zahodno obalo Evrope obliva topel Severnoatlantski tok, ki se kot Zalivski tok začenja že v Mehiškem zalivu in od tam nadaljuje svojo pot proti severni Evropi. Ko prispe do polarnih predelov, zaradi večje vsebnosti soli kot posledice nastajanja morskega ledu potone v globino in se z globinskim tokom vrača nazaj proti Mehiškemu zalivu, kjer se spet segreje in dviga ter tako krepi Zalivski tok.

Zaradi toplega toka Barentsovo in Norveško morje tudi pozimi ne zamrzneta. Arktična zračna masa se ob pomiku preko teh dveh morij občutno ogreje, hkrati pa mrzel zrak nad Evropo zaradi gorskih ovir nima tako proste poti proti jugu, kot jo ima nad Severno Ameriko.

Da so zahodne obale kontinentov na severni polobli precej toplejše kot vzhodne, razkriva tudi primerjava povprečnih temperatur med francoskim obmorskim mestom Brest, ki je pod vplivom toplega Severnoatlantskega toka, in kanadskim mestom St. John's, ki ga obliva hladen Labradorski tok. Čeprav kraja ležita na podobni geografski širini, je St. John's januarja v povprečju za kar 12 stopinj Celzija hladnejši od Bresta. To je toliko, kot znaša povprečna temperaturna razlika med Portorožem in Kredarico!

Najnižje temperature pri nas izmerimo ob razširitvi sibirskega anticiklona nad Evropo. Takrat prevladujoče zahodnike nadomesti višinski vzhodnik, ki zračno maso prinaša iznad močno ohlajene Rusije. Sibirska zračna masa se na svoji poti do nas sicer prav tako močno ogreje, a precej manj kot ob pomiku preko razmeroma toplih severnih morij. Vetru, ki nam dovaja mrzel zrak iznad Sibirije, pravimo buran, ki pa v zadnjih letih vse redkeje zapiha.