Kaj najbolj uničuje ravnovesje med delovnim in prostim časom? Slabi šefi

Pošteno razmislite in odgovorite po resnici. Kolikokrat ste svojemu otroku rekli: "Malo počakaj, samo na tole sporočilo iz službe še odgovorim." Kolikokrat ste zaradi službenih obveznosti zamudili večerjo za obletnico? Kolikokrat ste dan ali dva svojega dopusta posvetili opravljanju službenih klicev?

Ameriško podjetje Workfront, ki se ukvarja z upravljanjem projektov za podjetja, je v svojo raziskavo o vplivu dela na zasebno življenje zajelo 2000 oseb. Ugotovili so, da je sicer večina med njimi mnenja, da dobro uravnavajo delo in zasebno življenje. A je kar 89 odstotkom anketirancev zelo pomembno, da jih nadrejeni, poslovni partnerji in stranke ne kontaktirajo izven delovnega časa.

Polovica sodelujočih v raziskavi je ocenila, da delo vdira v čas, ki ga preživljajo z družino in prijatelji, zaradi česar pogosto zamudijo pomembne življenjske dogodke, kot so poroke in rojstni dnevi. Okoli 40 odstotkov jih je tudi povedalo, da delo pogosto uničuje čas, ki ga preživljajo z družino, saj povzroča, da se ne morejo popolnoma prepustiti skupnim trenutkom.

Posledice se čutijo tudi na delovnem mestu

Dejstvo, da službene obveznosti segajo v njihov zasebni čas, vpliva tudi na počutje in odnose na delu. Namreč povzroča slabo vzdušje na delovnem mestu, saj sodelavci takšne motnje svojim sodelavcem in nadrejenim zamerijo. Udeleženci raziskave so povedali, da vdiranje dela v prosti čas in posledično slabo razpoloženje na delovnem mestu vodijo v utrujenost, izgorelost ter stanje, ko ljudje delajo dlje časa, a naredijo manj.

Najpomembnejši je odnos nadrejenih

Po mnenju sodelujočih v raziskavi je dejavnik, ki najbolj vpliva na neurejeno ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, "slab šef". Opisali so ga kot zahtevnega, ukazovalnega, nesramnega in neprijaznega.

Tesno na drugo mesto so anketiranci uvrstili pogoste nadure, nenehno podaljšane delovnike ter nefleksibilnost pri načrtovanju, kdaj bodo delali in kdaj bodo uživali prosti čas.

Tretje mesto med dejavniki, ki negativno vplivajo na ravnovesje med delovnim in prostim časom, pa so uvrstili nesposobne sodelavce ter dolgo vožnjo na delo.

Kako lahko nadrejeni pozitivno vplivajo na ravnovesje med delom in zasebnim življenjem?

Skoraj 70 odstotkov vprašanih meni, da bi nadrejeni morali omogočati prilagodljive delovne razporede. Več kot polovica vprašanih je prepričanih, da bi nadrejeni morali omogočati možnost dela od doma.

Četrtina vprašanih je odgovorila, da bi morala podjetja nuditi neomejeno število prostih dni, pri čemer ni posebej omenjeno, ali so mnenja, da bi jim te neomejene proste dni morali tudi plačati. Nekoliko bolj realistične pa so želje anketiranih, da bi jim nadrejeni omogočili, da na elektronsko pošto odgovarjajo samo med delovnim časom.

Četrtina sodelujočih v raziskavi si želi, da bi nadrejeni določili čas, v katerem ni sestankov, na primer, da na določen dan v tednu ali pa po določeni uri ni sestankov. Moti jih namreč to, da sestanki prekinjajo njihovo delo. V obdobjih brez sestankov bi svoje delo lahko opravljali nemoteno. Lahko bi se tudi dogovorili za nujne sestanke izven pisarne, ne da bi se morali bati, da jih bo šef zadnji trenutek poklical na sestanek.

Ženske pogosteje čutijo izgorelost

Na mnogo zastavljenih vprašanj so ženske in moški odgovorili podobno. So pa ženske pogosteje odgovorile, da dobro uravnavajo delo in zasebno življenje kot moški. Če pa do porušenega ravnovesja vendarle pride, pa so ženske pogosteje navajale izgorelost kot negativno posledico tega neravnovesja. Moški so pogosteje odgovorili, da so zaradi dela zamudili pomembne življenjske dogodke.

Mlajši manj kritični do vdora dela v prosti čas

Tudi generacijske razlike vplivajo na različno dojemanje ravnovesja med službenim in prostim časom. Več kot polovici tistih, ki so bili rojeni med 1980 in 2000, se zdi povsem sprejemljivo na službena sporočila odgovarjati tudi med družinsko večerjo. S tem pa se strinja le manj kot tretjina rojenih med 1956 in 1964. Starejši delavci tudi pogosteje navajajo, da jim delo pogosto uničuje čas, ki bi ga lahko preživeli z družino, kot mlajši. Mlajši ljudje so bolj vajeni daljših delavnikov, ne ločujejo tako strogo med službo in prostim časom, poleg tega pa je v času krize mlajšim najbolj pomembno, da sploh dobijo priložnost za delo in so do razmer manj kritični. Kar pa ne pomeni nujno, da je to dobro.