Pogoji zaposlovanja v starih članicah Unije se z vstopom Slovenije v »evropski klub« ne bodo bistveno spremenili. Večina dosedanjih članic Unije je namreč na pobudo Nemčije in Avstrije uvedla od dve- do sedemletno prehodno obdobje za prost pretok delovne sile. Izjemi sta Irska in Velika Britanija, za delo v preostalih starih članicah pa bomo še najmanj dve leti potrebovali delovno vizo. To pa bodo po načelu recipročnosti potrebovali tudi državljani iz starih članic (z izjemo Ircev in Britancev), ki bodo iskali delo v Sloveniji. Trg dela v posamezni državi je mogoče vsaj delno odpreti z ločenimi dvostranskimi sporazumi, npr. med Nemčijo in Slovenijo, Avstrijo in Slovenijo itd. Državi se tako lahko dogovorita, da v celoti odpreta trg dela ali pa zgolj na nekaterih področjih. V sedanjih članicah so sicer najbolj iskani delavci s področij zdravstva, računalništva, tehničnih ved ter gostinstva.
Med novimi članicami Unije (Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška, Slovenija) bo veljal režim prostega pretoka delovne sile. Večjega prihoda delavcev iz omenjenih držav ni pričakovati, pravijo na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Predvidevajo pa, da se bo število iskalcev zaposlitve s Slovaške, Češke in Poljske povečalo predvsem na področju gradbeništva.
Za delo v razširjeni Evropski uniji ne bo več treba nostrificirati diplom in spričeval, treba bo le dokazati, da smo določen poklic opravljali v Sloveniji. Veljati bo namreč začel sistem poklicne kvalifikacije. Dokazila o doseženi izobrazbi pa bodo morali nostrificirati tisti, ki bodo hoteli nadaljevati šolanje v Evropski uniji. Za študij na evropskih univerzah bomo odslej plačevali toliko kot ostali državljani Unije. Doslej so namreč študenti iz držav nečlanic praviloma plačevali višje šolnine kot njihovi kolegi iz držav članic Unije. Npr. v Veliki Britaniji so bile šolnine za nedržavljane Unije tudi do trikrat višje.
Evropski študenti pri nas verjetno ne bodo kupovali stanovanj in drugih nepremičnin, čeprav bodo po 1. maju lahko vsi državljani Evropske unije kupovali nepremičnine v Sloveniji brez omejitev. Tujci so lahko doslej v Sloveniji kupovali nepremičnine le pod pogojem vzajemnosti, kar pomeni, da je nek nemški državljan lahko kupil nepremičnino, če je dokazal, da lahko primerljivo nepremičnino kupijo tudi slovenski državljani v Nemčiji. To je v zadnjih petih letih od skupaj 184 tujcev, ki so vložili zahtevo za ugotavljanje vzajemnosti, uspelo le trinajstim. Kljub odpravi birokratskih ovir pa se drastične rasti povpraševanja po nepremičninah v Sloveniji ni bati, pravijo v nepremičninskih agencijah, saj so cene nepremičnin v določenih regijah (predvsem v osrednji Sloveniji in na Primorskem) že dosegle evropske. Zaradi nižjih cen bi tujce privlačila kvečjemu Štajerska in Prekmurje. Slovenija bo sicer še sedem let lahko uveljavljala varnostno klavzulo, po kateri lahko v primeru motenj na nepremičninskem trgu, kot je npr. skokovito naraščanje cen, zapre trg nepremičnin. Obratno smo lahko Slovenci brez pogoja vzajemnosti že do sedaj kupovali nepremičnine v večini držav Unije in si npr. omislili počitniško hišico na grški, španski ali francoski obali. In to bomo brez omejitev lahko počeli še naprej, če bomo seveda imeli dovolj denarja.
Ko se bomo iz tujine po letošnjih prvomajskih počitnicah vračali domov s prtljažnikom, polnim spominkov večje ali manjše vrednosti, nas na slovenski meji ne bodo več pričakali z znamenitim stavkom »Ali imate kaj za prijaviti?« Carinske kontrole na tako imenovanih notranjih mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ne bo več, ostala pa bo policijska kontrola vsaj do konca leta 2006 oz. do uveljavitve Schengenskega režima. Na mejnih prehodih z Avstrijo in Madžarsko nas bodo namesto dveh kontrol, npr. slovenskih in madžarskih policistov, kontrolirali le policisti ene države. V prihodnosti naj bi se uvedle tudi skupne policijske kontrole na meji z Italijo, s katero o tem še nismo sklenili sporazuma. Že takoj po vstopu Slovenije v Unijo pa se bo poostrila kontrola na slovensko-hrvaški meji, ki bo postala zunanja meja Unije.
Slovenski državljani bomo lahko v vse države (razširjene) Unije ter v Islandijo, Lichtenstein, Švico in na Norveško vstopali s potnim listom ali osebno izkaznico. Naši osebni dokumenti (osebna izkaznica, potni list, vozniško dovoljenje) ustrezajo evropskim zahtevam, zato nam jih zaradi vstopa v Unijo ne bo treba menjati. Postopno pa bomo za evropske (z oznako EU) zamenjali avtomobilske registrske tablice.
In če se nam na popotovanju po zgoraj omenjenih državah zgodi nesreča in se poškodujemo, bomo, če bomo zdravstveno zavarovani v Sloveniji, lahko uveljavljali zdravstvene storitve z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Kartico, ki bo nadomestila zdravstvena potrdila, naj bi predvidoma 1. junija letos začel izdajati Zavod za zdravstveno zavarovanje. Imetniki kartice bodo imeli pravico do nujne zdravniške pomoči. Lahko pa bodo šli tudi na brezplačne operacije v tujino, vendar le v primeru, da pri nas zdravniki takšnega posega ne bodo mogli opraviti. V nasprotnem primeru bodo poseg morali plačati sami.
Premoženjsko ali življenjsko se bomo lahko zavarovali pri zavarovalnici katere koli države Unije, tudi obvezno zavarovanje za jeklene konjičke bo mogoče skleniti v kateri koli članici. Več možnosti bomo imeli tudi pri najemanju posojil (ta smo sicer že sedaj lahko najeli pri tujih bankah) ter upravljanju z vrednostnimi papirji in denarjem. Kot državljani Evropske unije bomo lahko v kateri koli članici odpirali bančne račune.
Tolar bo tudi po 1. maju ostal plačilno sredstvo v Sloveniji. Z evropskimi bankovci in kovanci bomo doma lahko plačevali, ko bo država izpolnila določene pogoje za vstop v Evropsko monetarno unijo (EMU) oz. za uvedbo evra. Predvidoma naj bi evro postal zakonito plačilno sredstvo v Sloveniji leta 2007. Evropsko plačilno sredstvo – kljub morda drugačnim pričakovanjem – ne prinaša evropskih plač in evropskega standarda. To bomo dosegli le, če bomo – tako posamezniki kot država - pridobljene možnosti znali izkoristiti kot dobre priložnosti.
