Tujina

FOTO in VIDEO: 'Kaj se je zgodilo z nami, da smo postali take pošasti?'

Beograd/Podgorica/Dubrovnik, 22. 06. 2017 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 16 min
Avtor
Urša Zupan
Komentarji
158

"Tistega dne, ko so najstniki v Novem Sadu zažgali brezdomca, so v Železniku otroci z bencinom polili in zažgali osem potepuških psov, za katere je skrbel cel blok. Kaj se je zgodilo z nami, da smo postali take pošasti?" se sprašuje profesor iz Srbije. V Črni gori pse ubijajo za pet evrov, razmere v zavetiščih so obupne. Hrvaška pa z Dubrovnikom dokazuje: problem potepuških psov je rešljiv!

Tako kot Bosna in Hercegovina je tudi Srbija leta 2009 sprejela Zakon o zaščiti živali, ki prepoveduje mučenje živali in evtanazijo. Toda, v nasprotju z zakonom in ob tihem soglasju veterinarske uprave v skoraj vseh zavetiščih živali redno mučijo in ubijajo, trdi podpredsednica združenja Koalicija za život Marina Morozov.

"Ko smo se začeli ukvarjati s problemom potepuških psov na ulicah in v zavetiščih, nismo niti slutili, da bomo našli tako globoko vkoreninjeno korupcijo in nezainteresiranost veterinarske uprave ter občin, da bi se problem rešil. Nasprotno, zdi se, da se trudijo po najboljših močeh, da bi ti psi za vedno ostali na ulicah," je povedala za 24ur.com.

Tudi v Srbiji imajo velik problem s potepuškimi psi na ulicah, razmere v zavetiščih pa so vse prej kot dobre.
Tudi v Srbiji imajo velik problem s potepuškimi psi na ulicah, razmere v zavetiščih pa so vse prej kot dobre. FOTO: Koalicija za život

V Srbiji ne obstaja realni register lastniških psov in rejcev, pravi. "Od več kot tri tisoč rejcev so pri Veterinarski upravi registrirani in nadzorovani samo trije. Davkov nihče ne plačuje, psi se prodajajo tako rekoč zastonj. Takoj, ko jim nehajo služiti za razmnoževanje, jih vržejo na ulico."

Tako kot v BiH imajo tudi v Srbiji za reševanje problematike uličnih psov predviden program CNR (ulovi, steriliziraj, vrni), a prakticirajo in spoštujejo ga le redki, pravi Morozova. "Številke psov, ki naj bi jih sterilizirane vrnili na ulice, so izmišljene, ti psi dejansko izginejo. Nekatere občine nezakonito ubijanje podpirajo, pse pogosto zastrupljajo. Niti en šinter nima opravljenega obveznega šolanja, kar veterinarska uprava dobro ve, pa ne ukrepa." 

'Pse prevažajo v majhnih prikolicah tudi po 200 kilometrov daleč'

Podjetje Avenija MB smo kontaktirali, a na naša vprašanja niso želeli odgovoriti.

Mnoga zavetišča za živali niso registrirana, vstop vanje pa javnosti marsikje ni dovoljen. Če že imajo uradne ure, je to običajno med 10. in 12. uro, ko je večina ljudi v službah, nadaljuje Morozova.

Med najbolj spornimi je podjetje Avenija MB iz Vrnjačke Banje, ki ima pogodbe z več kot 20 občinami v Srbiji. Ker te nimajo svojih zavetišč, za t. i. oskrbo psov Aveniji MB plačujejo velike vsote. "Ta pa psov nikoli ne vrne na ulice, ljudem pa ne dovoli vstopa v svoja zavetišča. Ker imajo dovoljenje za pobiranje živalskih kadavrov, tja zakamuflirajo tudi pobite pse," je prepričana.

Njihovi šinterji lovijo pse in jih v majhnih prikolicah prevažajo tudi po 200 kilometrov daleč. Iz videoposnetka, ki ga je objavilo združenje iz Knjaževca, je razvidno, kako pasji mladiči, ki jih prevažajo ob več kot desetih odraslih psih na 40 stopinjah, hlastajo za vodo. "Povsem mokri so, saj jih večji psi med potjo pohojajo, po njih urinirajo, bruhajo ... in temu veterinarska uprava pravi humani prevoz!" je ogorčena Morozova. Na fotografijah je pod prikolicami moč videti celo kri.

V Vršcu so psi drug drugega pogrizli do smrti

Tudi razmere v zavetiščih so podobne tistim v BiH. Februarja letos, na primer, so v javnost prišle fotografije mrtvih psov v azilu Drugi oktobar v Vršcu, ki jih je posnela ena od zaposlenih. Psi so bili tako lačni, da so se žrli med seboj. "Ko sem prišla v službo, sem našla na pol pogrižene pse, od njih so ostale samo zadnje noge, iz trupa je gledalo črevo, celo glave so bile obglodane. Grozljivi, grozljivi prizori," je povedala za srbski Blic. Po njenih besedah takšno stanje traja že več mesecev, samo decembra lani je poginilo 45 psov.

Odgovorni teh fotografij niso komentirali, novinarjem srbskega Blica so posredovali samo zapisnik veterinarske inšpekcije, v katerem je pisalo, da je v azilu vse v skladu s predpisi. "Psi dnevno dobivajo odmerke hrane, ki jim jih je predpisal veterinar, ustrezno so nameščeni, so na čistem, vedno imajo na voljo vodo," je zapisal Goran Luketić. Na naša vprašanja se v azilu niso odzvali.

Tak je bil azil v Vršcu dokler je še obstajalo upanje in dokler ga niso uničili "neljudje", so zapisali v društvu Koalicija za život. Leto in pol po otvoritvi so javnost pretresle fotografije psov, ki so se do smrti pogrizli med seboj.
Tak je bil azil v Vršcu dokler je še obstajalo upanje in dokler ga niso uničili "neljudje", so zapisali v društvu Koalicija za život. Leto in pol po otvoritvi so javnost pretresle fotografije psov, ki so se do smrti pogrizli med seboj. FOTO: Koalicija za život

Loznica: javnost pretresla fotografija psa, ki naj bi zmrznil v snegu

Januarja letos je v medijih zaokrožila fotografija mrtvega psa pred enim od boksov v azilu v Loznici, ki je po besedah aktivistov zmrznil v snegu. Lastnik azila, javno podjetje Naš dom, je sporočil, da pes ni umrl od mraza ali lakote, pač pa od starosti. Za tem incidentom so na kletke namestili ponjave, domnevno, da bi pse zaščitili pred mrazom. A skupina prostovoljcev, ki je posnela fotografijo, trdi, da so jih namestili zato, da z njimi prikrijejo realno stanje. Poleg tega so povsod okoli zavetišča izobešene table, da je fotografiranje prepovedano. Psi po besedah aktivistov sredi najhujše zime niso imeli slame v boksih, voda v njihovih posodah pa je bila zmrznjena. Po podatkih združenja Koalicija za život veterinarja v azilu nimajo že vse od septembra lani.

KJP Naš dom je bil eden redkih, ki se je odzval na naša vprašanja. Povedali so, da azil v Loznici obstaja od leta 2009, v njem pa imajo trenutno 212 psov. "O nekih slabih razmerah bi lahko govorili povsem na začetku, ko pristojno ministrstvo in inšpektorji niso dali nobenih jasnih navodil o tem, kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni pogoji za delovanje 'začasnega zavetišča za živali'. Že od sredine leta 2010 pa so stvari urejene po odredbah pristojnih inšpektorjev, veterinarjev in konstruktivnih priporočilih združenj za zaščito živali," so zapisali.

Kot pravijo, pse hranijo izključno s kvalitetno hrano, redno dobivajo vodo in zdravstveno oskrbo. Pasje bokse redno vzdržujejo in čistijo. Pse pred soncem zaščitijo z zastori, pozimi jim za zaščito pred mrazom v bokse dajo slamo, znotraj boksov pa imajo tudi hišice. Glede veterinarske oskrbe imajo dogovor z veterinarsko postajo Loznica, v azilu pa opravljajo čipiranje, registracijo, zdravljenje in sterilizacijo, trdijo. "Psi so v dobrem stanju, zelo redko se zgodi, da se med seboj spopadejo. Do poginov pride redko, v večini primerov je razlog starost."

Zavetišče je odprtega tipa, pojasnjujejo, obstaja pa pravilnik, ki se ga morajo držati tako zaposleni kot obiskovalci. Imajo tudi videonadzor. "Ljudje lahko pridejo in posvojijo psa, če želijo, ampak to stori le malo domačinov. Lahko govorimo o enem psu na mesec. Več psov iz našega zavetišča vzamejo različna združenja za zaščito živali, ki jih potem odpeljejo v tujino in jim tam poiščejo nov dom. Letos smo na primer na ta način oddali 64 psov."

V podjetju KJP Naš dom priznavajo, da se "iz nam nejasnih razlogov in ob podpori lokalnih združenj za zaščito živali" v medijih pojavljajo lažne informacije o stanju v zavetišču. "Zaradi vsega tega so k nam prihajali posamezniki, domača in tuja združenja za zaščito živali, predstavniki veleposlaništev itd ... ki pa so se vsi prepričali, da so psi pri nas dobro."

Pes v azilu v Loznici je umrl zaradi mraza ali lakote, trdijo aktivisti. Pristojni pa: umrl je od starosti! Komu verjamete?
Pes v azilu v Loznici je umrl zaradi mraza ali lakote, trdijo aktivisti. Pristojni pa: umrl je od starosti! Komu verjamete? FOTO: Koalicija za život

'Problema ne želijo rešiti, ker na teh psih služijo!'

Po podatkih Morozove je občina leta 2015 omenjenemu azil namenila 10 milijonov dinarjev (81.800 evrov), leta 2016 12 milijonov (98.100 evrov), v letu 2017 pa je zanj predvidenih kar 17 milijonov (139.000 evrov). "Če vsako leto azilu namenjajo več denarja, število psov na ulicah se ne zmanjšuje, kakovost uslug pa je vse slabša, se vprašamo, kje je problem? Kam gre ves ta denar? Največji problem je korupcija, slaba uprava zavetišč in nasploh nespoštovanje živali. Napačni ljudje na napačnih položajih, ki se tam nahajajo zaradi političnih razlogov in zvez."

Tako kot v Bosni tudi v Srbiji sredstva iz državnega proračuna, ki so namenjena reševanju problematike brezdomnih živali torej ne gredo za ta namen, pač pa v zasebne žepe. "Lastniki zavetišč so povezani z občinskimi veljaki, zato prostore najemajo od znancev po izjemno visokih cenah in plačujejo fiktivne veterinarske storitve. Lokalni mediji prave informacije prikrivajo z naročenimi teksti o številnih ugrizih potepuških psov, s čimer širijo sovraštvo ljudi do njih. Kaos, torej, v katerem profitirajo vsi, razen psov, ki so nebogljene žrtve." Problem je po njenih besedah rešljiv, toda tisti, ki so zadolženi za to, da ga rešujejo, tega pravzaprav ne želijo. "Ker na psih služijo," zaključi.

Združenje Koalicija za život je na svoji spletni strani objavilo fotografije psov v tamkajšnjih zavetiščih:

'Kaj se je zgodilo z nami, da smo postali take pošasti?'

Profesor na Fakulteti za varnost Darko Trifunović je za srbski Alo povedal, da se zlo, kakršno se je zgodilo v Vršcu, dogaja povsod po Srbiji. "Srbija je od Evropske unije dobila veliko denarja za program CNR, ki bi moral problem potepuških psov rešiti v nekaj letih. Na žalost je bil ta denar, tako kot pri drugih donacijah, pokraden," pravi profesor, ki si želi, da bi za zlo v Vršcu kdo odgovarjal.

"Istega dne, ko so najstniki v Novem Sadu zažgali brezdomca, so v Železniku otroci z bencinom polili in zažgali osem potepuških psov, za katere je skrbel cel blok. Kaj se je zgodilo z nami, da smo postali take pošasti? Potrebujemo zakon, ki bo omogočil, da zaščitimo te živali, če vidimo, da jih nekdo muči, da idiota, ki to dela, lahko brez težav udarimo, pa se to smatra kot dovoljeno, ker si s tem zaščitil življenje – psa, mačka ali katerekoli druge živali," je še dejal.

Uprava za veterinarstvo: Zlorabo in mučenje prijavite inšpekciji

Mučenje in ubijanje živali v Srbiji regulira 269. člen kazenskega zakonika Republike Srbije, ki oboje jasno prepoveduje. Predpisane kazni za ljudi, ki to vseeno počnejo, so denarne in zaporne – do enega do treh let za še posebej hude primere. Uprava RS za veterinarstvo
Uprava za veterinarstvo v Srbiji je na naša vprašanja odgovorila, da so za reševanje problematike potepuških psov odgovorne občine, ki morajo spoštovati Zakon o zaščiti živali. "Ta narekuje, da je lastnik zavetišča odgovoren za življenje, zdravje in dobrobit živali v zavetišču in je zanje dolžan skrbeti. Dolžan je prejemati prijave o zapuščenih živalih, skrbeti zanje in jim nuditi veterinarsko oskrbo, se angažirati pri iskanju novih domov zanje in v roku 15 dni tudi vrne žival lastniku." Občine so dolžne zgraditi zavetišče, če se na njihovem ozemlju nahajajo zapuščene živali, izgubljenim in zapuščenim živalim pa so dolžne nuditi pomoč, skrbeti za njihov prevoz, oskrbo in namestitev. Bolnim morajo zagotoviti veterinarsko pomoč, neozdravljivo bolnim pa evtanazijo v skladu z zakonom. Zavetišče mora izpolnjevati vse pogoje za zaščito živali, ki se nanašajo na prostor, opremo in način postopanja s temi živalmi ter vodenje evidenc. Vsako zavetišče mora biti vpisano v register, ki ga vodi Uprava za veterinarstvo.

Tako kot v BiH tudi v Srbiji ne vodijo evidenc kaznivih dejanj mučenja živali. Na vprašanje, kako komentirajo zlorabo živali, očitke o nehumanih prevozih in korupciji, pa so odgovorili, naj ljudje, če vedo za primere mučenja in zlorabe živali, le-te prijavijo veterinarski inšpekciji.

Črna gora: grozljive razmere v azilu v Nikšiću

Nič kaj boljša ni situacija v Črni gori. V Nikšiću, na primer, so oktobra 2015 odprli zavetišče za zapuščene živali s kapaciteto za 60 do 70 psov. Konec maja letos so ga člani združenja Mreža za zaščito psov in mačk v Črni gori obiskali in naleteli na grozljive razmere. "V eni kletki je ležal mrtev pes, drugi pa so bili zbrani okoli njega in so jedli meso z njegovega hrbta. Takoj smo doumeli, da to ni nikakršen azil ali zavetišče, pač pa koncentracijsko taborišče za te živali," so po poročanju portala Vijesti zapisali v sporočilu za javnost.

V azilu ni bilo nikogar, morali so preskočiti ogrado, da so lahko vstopili. Širil se je neznosen smrad, posode za hrano in vodo so bile prazne, boksi polni iztrebkov, podivjani psi pa so se klali med seboj. "V boksih je bilo natrpanih preveč psov, niso bili ločeni – majhni od velikih, psice od psov, agresivni od mirnih ... vsi pomešani med seboj," so še povedali. Prav tako v azilu ni bilo vode, ustreznih prostorov za delo in veterinarske ambulante. Našli so samo stekleničko s sredstvom za evtanazijo in nekaj injekcij. "Po informacijah, ki smo jih dobili, psi hrano dobivajo samo občasno, v majhnih količinah, do katere manjši psi niti ne pridejo. Enako je z vodo. O higieni nima smisla govoriti, ker ne obstaja," še pravijo zaščitniki živali.

Oddaljenost in slaba makadamska cesta ljudi, ki so zainteresirani, da bi psa posvojili, odbijata od tega, da bi sploh prišli v azil. "Jasno je, da se tu dogaja zloraba živali na nivoju občine, nikšićko zavetišče služi samo kot začasna postaja za pse, od ulice do evtanazije. Za taka nehumana dejanja mora nekdo odgovarjati. Vse to financirajo stanovalci Nikšića in prepričani smo, da nihče od njih ne želi, da to zavetišče služi kot mesto, kjer živali bivajo v nehumanih razmerah in umirajo v skrivnostnih okoliščinah."

Upravnik azila Slavko Krivokapić se je po poročanju portala Vijesti odzval na očitke s pojasnilom, da tistega dne, ko so psi jedli mrtvega psa, ni nihče prišel v azil, ker je imel človek, ki bi to moral storiti, družinske obveznosti. Razmere v azilu po njegovih besedah niso idealne, so pa zadovoljive. "Žal nam je, da se je to zgodilo. Pes, ki je prišel v azil dan prej, je bil bolan in je tekom noči verjetno umrl. Predpostavljamo, da so se psi poklali in ko so zavohali kri, je njihov nagon storil svoje. Pse redno hranimo, higiena je na zadovoljivem nivoju, na ta konkretni dogodek pa nismo mogli vplivati." Azil po njegovih besedah funkcionira dobro, čeprav še ni povsem dokončan – nima na primer še upravne zgradbe, kopalnice za zaposlene in vratarske hišice. Kot pravi Krivokapić, občina nima denarja za dokončanje azila, ker mora ljudem plačevati visoke odškodnine za ugrize psov. "Občina je v ta namen plačala 193.000 evrov! Vemo, da potepuški psi napadajo ljudi in njihove otroke in žal nam je za to, a nemogoče je, da je bilo napadenih tako število ljudi. To je prevelika številka, s katero se bo morala v prihodnosti ukvarjati policija," je še dejal.

Tudi direktor veterinarske ambulante Nikšić Petko Mikić je za Vijesti povedal, da je zdravstvena oskrba psov v azilu na zadovoljivem nivoju, prav tako njihova nega, razmere za življenje in hranjenje. "V azil prihajam petkrat na teden. Čeprav še ni dokončan, lahko rečem, da so razmere v njem dobre. Da bi se situacija s potepuškimi psi rešila, je treba začeti s čipiranjem. Dokler se to ne bo uredilo, bomo v Nikšiću imeli strahovitno visok porast psov, ki naj bi jih nekateri posamezniki sem celo namerno vozili." Do zdaj so po njegovih besedah oddali okoli 40 psov iz azila.

Ko so predstavniki omenjenega združenja za tem še enkrat obiskali azil, je tja prišel tudi Mikić. "Njegova izjava, da so razmere v azilu sijajne, je bila več kot samo cinična, glede na to, da njegova veterinarska ambulanta od občine mesečno prejme 1383,30 evrov," so še zapisali zaščitniki živali.

Pse ubijajo za tri ali pet evrov

Ines Gargović je aktivistka, ki se za pravice živali bori v naselju Berane in skrbi za 18 psov. Zavetišče, ki so ga odprli leta 2014, je po njenih besedah postalo kraj za masovna ubijanja. "Živali v njem nimajo osnovnih pogojev za življenje. To je kraj brez kanalizacije in vode, v katerem so se zaposlili ljudje, ki so pred tem pse ubijali za zgolj tri ali pet evrov," pripoveduje.

Šinterji so se s sosednjimi občinami dogovorili, da po njihovih ulicah lovijo potepuške pse, cena je 100 evrov na enega. Na tak način so z ulic umaknili na tisoče psov, a v omenjenem azilu jih je zdaj le 13, opozarja Ines. "Psi so jim prepuščeni na milost in nemilost, a o tem vsi molčijo!"

Ko je v javnost posredovala informacije, kaj se dogaja v tem azilu, so jo še istega dne vrgli iz društva za zaščito živali, v katerega je bila včlanjena in ga je celo pomagala ustanoviti. "Da bi prikrili resnico, so mi prepovedali vstop v azil, na moje posestvo so vrgli strup, začeli so mi groziti in me celo fizično napadli. Policija in tožilstvo na vse to nista nikoli reagirala, če sem prijavila primer uboja živali, so se mi celo smejali."

Pozimi, ko so se temperature spustile krepko pod minus, Ines ob misli na uboge pse, ki tam zmrzujejo, ni mogla spati, zato je šla sredi noči tja. "Nikjer ni bilo nikogar, zato sem tvegala in preskočila ograjo. Nahranila sem pse in jim dala piti vodo, ki je niso imeli. Takrat sem naredila nekaj posnetkov, ki sem jih nato objavila na Facebooku. Ljudje so jih začeli masovno deliti in resnica je končno prišla na dan. Odgovorni niso mogli več govoriti, da lažem. Predstavnikom nevladnih organizacij iz Evrope so v svoj zagovor rekli, da nimajo denarja, da bi uredili razmere – kljub temu, da so v občinskem proračunu sredstva, namenjena posebej za azil," je še povedala.

Hrvaška: Dubrovnik je primer dobre prakse

V primerjavi z BiH, Srbijo, Črno goro, Bolgarijo, Kosovim in Makedonijo pa je precej boljša situacija na Hrvaškem, kjer Zakon za zaščito živali dovoljuje evtanazijo zdravih živali v zavetiščih po 60 dneh.

Sandra Sambrailo je prostovoljka društva za zaščito živali v Dubrovniku, ki deluje že več kot 16 let. "Delujemo samo s pomočjo prostovoljcev in brez kakršne koli podpore na ravni mesta Dubrovnik. Kljub temu je Dubrovnik mesto brez potepuških psov. Dokazali smo, da se skozi projekt sterilizacije in iskanja novih domov problem zapuščenih živali lahko reši humano in civilizirano," je povedala.

Sandra vodi tudi azil Žarkovica, ki evtanazije ne prakticira. V njem skrbijo za 340 zapuščenih psov, nov dom pa so že poiskali več kot dva tisočim. Kot pravi, je župan že večkrat poskusil doseči, da bi bila evtanazija dovoljena in bi azil zaprli. "Leta 2015 so celo organizirali krajo psov in jih odpeljali v zavetišča po Hrvaški, ki dovoljujejo evtanazijo. To je bila sramota za Dubrovnik in Hrvaško po celem svetu!"

Večina prebivalcev si po njenih besedah želi sprememb in kmetijski minister Tomislav Tolušić jim daje upanje, da se bo konca leta ta zakon spremenil in se bo evtanazijo zdravih živali prepovedalo. "Prostovoljci in ljudje, ki se dolga leta ukvarjajo z reševanjem živali, čakajo novi in boljši zakon. Hrvaška je lahko in mora biti država brez evtanazije, a truditi se morajo tudi institucije, ne samo prostovoljci. Mesta in občine morajo urediti zavetišča, ki ne dovoljujejo evtanazije zdravih živali, policija mora ukrepati v primerih kršenja zakona za zaščito živali, veterinarske inšpekcije morajo kaznovati ljudi, ki živali zlorabljajo in zapuščajo. Šele tedaj bo Hrvaška, skupaj s prostovoljnimi združenji, postala civilizirana evropska država, Dubrovnik pa turistični biser," je zaključila.

V Dubrovniku so dokazali, da se skozi projekt sterilizacije in iskanja novih domov problem zapuščenih živali lahko reši humano in civilizirano.
V Dubrovniku so dokazali, da se skozi projekt sterilizacije in iskanja novih domov problem zapuščenih živali lahko reši humano in civilizirano. FOTO: Thinkstock

'Vi jih mečete na cesto, oni pa vas imajo kljub temu radi. Ker drugače ne znajo'

"Ali veste, kaj pomeni tista plastika na ušesih psov? To so psi, za katere nikomur ni mar. Ne zagovarjam agresivnih psov, a tudi zanje obstaja neko pojasnilo in rešitev. Lajajo, ja. Ker jih brcate, tepete s palicami, obmetavate s kamenjem. Uničujete jim vero v ljudi, edino, kar imajo. In po vsem tem, po vseh vaših zverinskih dejanjih, se oni še vedno vračajo k vam. K tistim, ki ste jih vrgli iz avtomobila na ulico. Kljub vsemu vas imajo še vedno radi. Ker drugače ne znajo, ker imajo to v krvi. Kje pa je vaša vest?," je na Facebooku zapisala aktivistka Ivana.

Ivana je ena od številnih ljudi, ki jim ni vseeno. Ljudi, ki na različne načine pomagajo tem psom – tako, da vsak dan hodijo v zavetišča, jih hranijo in skrbijo zanje, jim z objavami na družbenih omrežjih iščejo nove domove ali pa jih celo vzamejo k sebi in posvojijo. V naslednjem članku boste spoznali nekaj dobrih ljudi, ki svet teh živali spreminjajo na bolje.

KOMENTARJI (158)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Frane Šajn
23. 06. 2017 18.26
Odgovoril bi na naslov;" nič kaj takega le vedno bolj "človeški" očitno postajamo!" Poden neživljenski človeški zavoženi!
SonjaSonja
23. 06. 2017 17.36
-3
Danes je objavljen članek o lačnih otrocih v Afriki. Čisto prezrta tema. Pa še naj kdo od vas reče: Kdor nima rad živali, tudi nima rad ljudi. Po odzivu sodeč vas je tle več / veliko, ki imate imate radi le živali - za ljudi vam pa je vseeno. Samo čisto čustveno izsiljevanje intelektualcev s temi članki po kužkih... Bodite ljudje in ne hinavci z "velikimi" izjavami. Povejte tako ko je...
Frane Šajn
23. 06. 2017 18.30
+1
Je že Trump povedal vse kar je zamolčano, naši deskoti ga pa samo dopolnjujejo!
Frane Šajn
23. 06. 2017 18.33
+2
Draga Sonja zakaj dvakrat ali jecljaš tako mimo grede? Človek v pravem pomenu besede bo pomagal vsakemu živemu bitju v stiski pa naj bo to človek ali žival, tebi očitno žival ne šteje dosti kot vidim.
eFranjo
23. 06. 2017 13.01
-5
to je zato, ker šinterji ne opravljajo svojega dela. potepuške pse je potrebno polovit in evtanizirat, pa ni več problemov
METKA102
22. 06. 2017 22.38
-4
Ubogi ljudje, ki so lačni, uboge živali, ker zanje ni poskrbljeno, še bolj ubogi je slovenski jezik v zgornjem sestavku.
Frane Šajn
23. 06. 2017 18.28
+1
JbmTiMt
22. 06. 2017 22.14
-12
no pejte se na kitajsko reportazo nardit
posiljatelj
22. 06. 2017 21.27
-33
Še ena cmerava zgodbica o ubogih kužkih, nikoli pa nič o neprestanem pasjem laježu 25 ur na dan vse dni v letu vključno vse sobote nedelje in praznike, ki uničuje zdravje, življenje in bivanje celim družinam, od najmlajših do najstarejših družinskih članov
duleslav1993
22. 06. 2017 21.51
+30
Kdor nima živali rad,tudi ljudi nima. Tebi ni pomoči "posiljatelj". Malo več pozitivne energije do bližnjih v okolici,pa bo tudi tebi malo lepše. Še dobro,da nisi v moji bližini
Mojca379
22. 06. 2017 22.24
+15
Imaš prav. Kdor nima živali rad tudi ljudi nima. "posiljatelj" zdaj boš rekel da se mali otroci ne jokajo in derejo. Eni se prav histerično derejo.
Animal_Pump
22. 06. 2017 22.46
-8
Otroci se ne derejo 25 ur na dan. Joka par minut in to je to. Nekateri psi pa lajajo cele dneve in noči brez razloga...in za to ni kriv pes, pač pa nesposoben lastnik, ki nima kontrole nad njim. Če imate psa se ukvarjajte z njim...pa ne bo dretja. Rad imam živali ne maram pa njihovih nevzgojenih lastnikov.
Szagar5
23. 06. 2017 09.10
+2
Ne vem kdo tu nima rad živali. Ali tisti ki ne more poslušati cele dneve laježa in mu gre ta lajež na živce ali ''lastnik'' živali ki mu ni toliko mar do živali da bi poskrbel da ne laja. Ker pes ne laja kar tako malo brez veze ampak ima vzrok za to.
eFranjo
23. 06. 2017 12.58
Uporabnik4603
23. 06. 2017 15.41
+1
Oh pošiljatelj, res si revež, uničeno življenje in družino, zaradi psa hahhahaha
SonjaSonja
22. 06. 2017 20.41
-22
čustveno izsiljevanje. kako vas ni sram? nekateri ljudje še za hrano nimajo, potem pa jih čustveni izsiljujete, da niso ljudje - ker ne morejo pomagati. nekdo, ki nima denarja za lastno preživetej res nima časa razmišljati o "težavah" tistih, ki imajo polno rit vsega. pač ne gre. sicer pa bi bilo najdet pametno rešitev. in pametna rešitev bi bila sterilizacija in evtanazija potepuških. drugače temu problemu ne bo konca ne kraja.
Uporabnik4603
23. 06. 2017 15.43
+4
Kakšno čustveno izsiljevanje, a si prebrala, a je treba živali mučit, kaj to tebe tolk obremenjuje, a jih ti tud mučiš? Piše kakšne pošasti so pač nekateri ljudje, in res so.
Melaj
22. 06. 2017 19.14
+14
Tudi sam se pogosto vprašam, kaj se dogaja v ljudeh, da so sploh sposobni počet take in podobne stvari. In nikakor jim ni žal, kot, da je to nekaj povsem naravnega. Otrok v časih lahko stori dejanje, ki je nepremišljeno in prenagljeno. Običajno se pozneje zaveda svoje napake ali mu vzgoja pove, kako se je motil. Da pa mirne vesti odrasli počnejo take stvari...in v takem številu...tega ne morem razumet. Smo res najrazvitejša vrsta, ki goji čustva? Dvomim!!!
?asjeza
22. 06. 2017 18.38
+18
žival ne pozna napuh, požrešnost in tako dalje............domače živali smo mi udomačili .......mi smo vzeli njihovo svobodo zato smo dolžni ravnat lepo.............sam dokler je denar na prvem mestu bo tako........nisem videli da bi žival kdaj izdala............prej bi te človek zaril nož v hrbet,,,,,,,,,,,,dokaz je bil v nedeljo ko je bil ubit Gašper tič
29350
22. 06. 2017 17.12
+6
Bravo RedRooster tvoj komentar pove vse. Nisem pa preprican, da bodo ljudje to razumeli.
RedRooster
22. 06. 2017 15.50
+45
Odnos do živali je kot osebna izkaznica posameznega naroda! Zlo se ne rodi, ustvarita ga prvo mati, oče in nato še okužena družba, za tem poti nazaj več ni!
Apostol1
22. 06. 2017 16.51
+0
Se strinjam s teboj da je odnos do živali neke vrste osebna izkaznica ampak ni bilo kaj da nisem pomislil istočasno da je ogledalo naroda njihov predsednik no in mi imamo barbiko za predsednika ,drugače pa +++++++
Transformerji
22. 06. 2017 15.10
+11
Gledal sem posnetke, bral dokumente o grozotah, ki so se odvijale v vojni ob razpadu Jugoslavije: pomori, mučenja, posilstva, celo sedemletne punčke, le kaj se je zgodilo z ljudmi, da se tako obnašajo do soljudi?? O zgodovini ne bom govoril - vse je v mentaliteti!
sonas
22. 06. 2017 14.12
-8
kako zagotoviti denar. še za ljudi ga ni. ljudje stradajo! tisti, ki tako čutite pač pomagajte! prav! žal pa ne morete brezbrižnost lastnikov psov, ki ne naredijo sterilizacije obesiti na ramena vseh. pač ni prav! iz ljubezni do živali ste naredili problem družbe - pač nosite odgovrnost za to, kar ste skuhali. kdo je odgovoren za nekontroliran razplod živali? družba ali ljubitelji psov?? kar se mene tiče, bi bila edina rešitev humana evtanazija.
taxsus
22. 06. 2017 13.53
+21
Tipicen balkanizem.V devedesetih so na tak nacin nasi juzni sosedje iztrebljali ljudi, zdaj ko tega vec ne smejo se izzivljajo nad nemocnimi zivalmi.Upam ,da bo vse te barabe doletela kruta in dolga sm.... Hvala bogu ,da je pri nas to kolko tolko postimano. Ne razumem kaj imajo tile ljudje v glavi.
Rains-
22. 06. 2017 13.52
+2
Vzhodnjaška mentaliteta.
26277
22. 06. 2017 16.56
+5
nisem vedel, da je Velika Britanija vzhodnjaško usmerjena... mogoče veš, kaj delajo z Hrti ...tam, v demokraciji?
svasta...
22. 06. 2017 13.51
+13
zelo zelo zalostno
Karantanija
22. 06. 2017 13.46
+21
Kdor nima rad živali, tudi ljudi ne more imeti.
sonas
22. 06. 2017 14.08
-21
mislim, da bi bilo bolj primerno: kdor ima rad živali, nima rad ljudi...
Damijan Novak 1
22. 06. 2017 13.26
+34
Človek je najbolj krvoločna zver, ni je živali, ki bi delovala tako kruto; pa se imamo za tako zelo razvite - meni gre kar na bruhanje
Emeritus
22. 06. 2017 13.47
+6
Živali vsaj ne poznajo rasnosti, nacionalnosti in religije .
bigbooss
22. 06. 2017 13.20
-37
Kaj me briga boasnski psi. .sej niso slovenci
puspan
22. 06. 2017 13.08
+15
Človek vedno bolj postaja zver.

Piškotki

To spletno mesto uporablja piškotke. S piškotki zagotavljamo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejši pregled vsebin, analizo uporabe, oglasne sisteme in funkcionalnosti. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.

Omogoči uporabo piškotkov za ogled video vsebin, za boljše delovanje in napredno oglaševanje in si ob pregledu vsebin zagotovi optimalno uporabniško izkušnjo. S klikom na »Strinjam se« dovoljuješ vse namene obdelave. Posamezne namene pa lahko izbiraš in urejaš s klikom na »Nastavitve piškotkov«. Več o piškotkih lahko prebereš tukaj.