Kaj skriva Maroko?

Evropski poslanec Ivo Vajgl, ki je bil v sredo na poti v Zahodno Saharo s tremi kolegi izgnan iz Maroka, je vesel, da je ta incident osvetlil problem pozabljene Zahodne Sahare, zadnje kolonije na svetu. "Dosegli smo svoj cilj," je v Bruslju. "Nespretna poteza maroških oblasti je prispevala k temu, da je sedaj vsa Evropa zainteresirana, kaj in zakaj se je zgodilo ter kaj prikriva Maroko, da je tvegal in izgnal skupino Evropskih poslancev," je poudaril Vajgl (Alde/Zares).

Maroko skriva pomembno stvar

"To, kar skriva, je pomembna stvar. To je kršenje človekovih pravic v Zahodni Sahari pa tudi v Maroku. Gre za odgrinjanje zavese nad fantomsko resnico, češ da je Maroko demokratična država," je kritičen evropski poslanec.

Kaj se je zgodilo?

Vajgl je v sredo vodil štiričlansko delegacijo evropskih poslancev, članov Intergrupe za Zahodno Saharo, na poti v Laayoune, glavno mesto okupiranega območja, kjer so nameravali preveriti stanje človekovih pravic. Maroške oblasti so jih ustavile ob prihodu na letališče v Casablanci in jim odvzele potne liste, ki so jim jih vrnili samo pod pogojem, da takoj zapustijo državo. "Dejansko smo bili iz Maroka izgnani," pojasnjuje Vajgl.

Maroko: Sestava delegacije enostranska

Že ob njihovem odhodu na pot je maroški veleposlanik pri EU v pismu v odgovor na njihovo informacijo o obisku med drugim zapisal, da je sestava delegacije enostranska, da ji ne gre zaupati in da ni dobrodošla.

Vajgl, ki je incident skupaj s še dvema izgnanima kolegoma danes pojasnil na novinarski konferenci v Bruslju, je nad jezikom maroškega veleposlanika zgrožen in poziva, naj mu Evropski parlament za vedno zapre vrata. "To bo zanesljivo ostala moja pobožna želja, ampak vsaj povedal sem, kaj je zame merilo spodobnosti. Jezik, ki ga uporablja maroški veleposlanik, je totalitarni jezik, jezik bliže Stalinu kot kateremu koli sodobnemu političnemu trendu," je oster.

Evropski poslanec je razočaran tudi nad visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton in predsednikom Evropskega parlamenta Martinom Schulzem, ker "nista našla časa" za odziv na incident.

V Parizu so jih dočakali "hrusti s pištolami"

"Travmatična pot" evropskih poslancev se sicer ni končala ob odhodu iz Maroka, saj so jih na pariškem letališču Charles de Gaulle pričakali "hrusti s pištolami", ki so jih odpeljali na policijsko postajo, je še pojasnil Vajgl.

Da se jim je to zgodilo v Parizu, po Vajglovih besedah ni naključje, saj je prav s kolonialno preteklostjo obremenjena Francija tista država, ki preprečuje reševanje problema Zahodne Sahare. EU je predvsem zaradi Francije glede tega vprašanja razcepljena.

Vajgl je glede Zahodne Sahare izredno aktiven

To sicer ni prvič, da Vajgl opozarja na problem Zahodne Sahare. Junija lani je sodeloval pri pripravi obiska španskega igralca Javierja Bardema, ki je v Bruslju predstavil svoj dokumentarni film o Zahodni Sahari.

Film z naslovom Sinovi oblakov: poslednja kolonija prikazuje realnost okoli 500.000 ljudi, ki že 40 let živijo v begunskih taboriščih sredi puščave. Raziskuje razloge za njihovo usodo, predvsem odgovornost politike Zahoda, še posebej ZDA in Francije.

Film spomni, kako je potekala brutalna maroška okupacija Zahodne Sahare v času hladne vojne, ko je bilo takšno posredovanje mogoče, saj je bil Maroko prozahodna država v "sovjetski" Afriki, zato je "Zahod zaprl vse oči", je tedaj pojasnil Vajgl.

Že leta 1975 so jim priznali pravico do samoodločbe

Zanimanje za Zahodno Saharo je po Vajglovem mnenju nujno, saj gre za vprašanje spoštovanja mednarodnega prava. Leta 1975 je namreč mednarodno sodišče presodilo, da ozemlja Zahodne Sahare nikoli niso pripadala nobeni od sosednjih držav in prebivalstvu priznalo pravico do samoodločbe.

In kakšna je rešitev za Zahodno Saharo? Vajgl meni, da bi bilo razumno, če bi maroška vlada pokazala prožnost in najprej priznala svojo obveznost do izvedbe referenduma, ki je poleg svobodnih volitev edini pravi instrument demokratičnih družb.