'Kako bi lahko iz Natovih bomb zrasla demokracija?'

Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad je danes znova govoril pred skorajda prazno dvorano Generalne skupščine Združenih narodov. Vnovič je napadel ZDA in njene zaveznice, in sicer zaradi njihove vloge v vojnah in finančni krizi. Od ZDA je zahteval tudi plačilo odškodnin za suženjstvo.

In znova je sledil že videni scenarij: predstavniki ZDA in članic Evropske unije so med njegovim govorom protestno zapustili dvorano. Prvo so to storili ameriški predstavniki, ko pa so na vrsto za ostre kritike prišle še evropske države, pa so iz dvorane odkorakali tudi evropski delegati.

Po neuradnih virih naj bi se članice EU že pred zasedanjem dogovorile, da bodo delegati odšli, če bo Ahmadinedžad v nastopu znova napadel evropske države zaradi "podpore sionizmu" in če bo omenjal holokavst. In Ahmadinedžad je prav evropske države obtožil, da "po šestih desetletjih holokavst še vedno uporabljajo za izgovor, da lahko oskrbujejo z denarjem sioniste, kolonialne sile in zasužnjevalce". Vprašal je tudi, ali ne bi morale plačati odškodnine tudi prizadetim državam.

ZDA in njene zaveznice je obtožil, da "uradno podpirajo rasizem". "Države oslabijo z vojaškim posredovanjem in uničijo njihovo infrastrukturo z namenom, da bi oplenili njihove vire in jih s tem naredili še bolj odvisne," je dejal Ahmadinedžad. ZDA je obtožil zaradi zgodovine suženjstva, uporabe atomske bombe proti "nezaščitenim ljudem" ter postavitve in podpiranja vojaških in totalitarnih režimov v Aziji, Afriki in Latinski Ameriki.

Washingtonu je znova očital, da so same organizirale teroristične napade v ZDA 11. septembra 2001, da bi lahko vkorakale v Afganistan. Pri tem je ZDA in njihovim zaveznicam očital, da zahodne medije uporabljajo za "grožnje s sankcijami in vojaško akcijo proti vsem, ki postavljajo pod vprašaj holokavst in dogodke 11. septembra". Zatrdil je, da mu je ameriška vlada grozila, potem ko je lani prav tako govoril o vpletenosti ameriških oblasti v napade 11. septembra. ZDA je tudi kritiziral, ker so glavnega snovalca teh napadov Osamo bin Ladna raje ubile, kot da bi mu sodili in tako ugotovili ozadje napadov.

Osvoboditev Libije izpod režima Moamerja Gadafija je komentiral s vprašanjem, "kako bi lahko iz Natovih bomb zrasla demokracija". Menil je še, da bi bilo bolje, če bi Zahod denar za bombe raje namenil za lačne po svetu.