Kako dolgo bo Kitajska še vir poceni izdelkov?

Kaj imajo skupnega izpadi elektrike na severovzhodu Kitajske in dolge zamude naročil iz Kitajske?

"Treba je načrtovati skoraj za celo leto vnaprej, včasih dobava traja pol leta z ladijskim prometom,"  nam povedo v podjetju Evitas. Kitajska se vedno bolj usmerja v zeleno energijo, fosilna goriva pa omejuje. S severovzhoda Kitajske po tem, ko so okrepili proizvodnjo po pandemijskem upadu, poročajo o zapiranju tovarn zaradi izpada elektrike. Na Gospodarski zbornici Slovenije pojasnjujejo: "Naročil je še vedno zelo veliko, omejevanje proizvodnje pa je prisotno pri tistih igralcih, ki si niso zagotovili neke zakupljene količine energentov."

Visoka rast povpraševanja iz Evrope in Amerike po kitajskem blagu pa je povzročila boj za zabojnike. "Ladijski prevozi so se podražili tudi za desetkrat," pravi dr. Matevž Rašković, profesor mednarodnega poslovanja na Univerzi Victoria v Wellingtonu.

"Velik pritisk je na dobavi blaga in surovin predvsem ameriškemu gospodarstvu, ker lahko tisti, ki se ukvarjajo s transportom, pri Američanih dosegajo višje dobičke," dodaja Rašković. Zato se načakajo tudi v otroški trgovini Evitas, ki sodeluje s podjetji, ki imajo svoje tovarne na Kitajskem. Če je bila prej cena zabojnika nekje 800 do tisoč evrov, so zdaj cene pet ali šest tisoč evrov višje. Podjetje, ki izdeluje sledilnike Chipolo in dobiva iz Kitajske elektronski material, ima enake težave.

"Šlo je za dobavni rok z 12, 20 tednov v dveh letih na 50 tednov. Iz planiranja na kvartalno smo prešli na polletno, planiranje dve leti naprej. Še sami ne vemo, kako bo trg odreagiral čez dve leti," nam povejo na Chipolu. Naraščanje cen energentov, surovin in transporta še ne kaže takšnega učinka na samo ceno izdelkov. Ob zavezah kitajskih oblasti, da bodo korenito oklestile letno porabo premoga, pa Rašković napoveduje:  "Obdobje, kjer smo proizvajali na vzhodnoazijskih trgih, kjer je bila kitajska tovarna sveta, smo bili na zahodu okoljevarstveno ozaveščeni, kreativni in gradili močne blagovne znamke, je vsekakor prišlo h koncu."

Pa lahko pričakujemo selitev tovarn?

Na Evitas povejo: "S precej podjetji se pogovarjamo o tem in precej jih že razmišlja, da bi proizvodnjo premaknili v Evropo, ampak tukaj je spet problem, ker mogoče nimamo znanja, tudi delovna sila je dražja." Po drugi strani pa je do takšnih napovedi glavni ekonomist Gospodarske zbornice zadržan: "Kvečjemu dodatno proizvodnjo za naše potrebe, predvsem govorimo o visokoavtomatizirani proizvodnji." Tekstilna industrija pa da bo nedvomno ostala v Aziji.