El Niño je vremenski pojav, ki je povezan z nadpovprečno toplim morjem v Tihem oceanu. Uradno se začne, ko je temperatura vode na morski površini pet mesecev zapored za vsaj pol stopinje Celzija višja od povprečja.
Pojav se nanaša na pas, ki se razteza med 5° južno in 5° severno od ekvatorja ter med 120° do 170° zahodne geografske dolžine. To območje imenujemo regija 3.4. Gre za obsežno območje s površino več kot 7 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je le malo manj, kot je površina celotne Evrope in 350-krat več, kot znaša površina Slovenije.
Letos je temperatura morja v regiji 3.4 le nekoliko višja od povprečja in El Niño 2018/19 bo najverjetneje šibek.
Vpliv El Niña na vreme
Vpliv El Niña, ki v prevodu pomeni deček, se običajno začne kazati okoli božiča in nato traja do sredine naslednjega leta. Najbolj ga seveda občutijo območja, ki so mu najbližje in zato so pojavu dali ime južnoameriški ribiči.
V običajnih razmerah je nad vzhodnim delom Tihega oceana zračni tlak višji, nad zahodnim delom pri Oceaniji pa nižji. Med obema območjema pihajo vzhodni vetrovi, kar obali Južne Amerike prinaša večinoma sončno in suho, zahodni obali Tihega oceana pa oblačno in deževno vreme.
V času El Niña se situacija obrne. Zračni tlak je sedaj višji nad Oceanijo, nižji pa nad Južno Ameriko. Sedaj nad ekvatorialnim Pacifikom pihajo zahodni vetrovi, ki toplejšo površinsko vodo potiskajo proti južnoameriški obali. S tem je povezan tudi uspeh ali bolje rečeno neuspeh tamkajšnjih ribičev, saj je v topli površinski vodi manj planktona in posledično manj rib.
Velike količine dežja povzročajo obsežne poplave ob obalah Peruja in Ekvadorja. Zaradi padavin je veliko težav tudi z zemeljskimi plazovi, saj ta območja niso vajena tolikšne količine padavin. Veliko dežja pade tudi na jugovzhodu Argentine, medtem ko imajo na severovzhodu Brazilije sušo.
V Avstraliji in Oceaniji se v času El Niña bojujejo z obsežnimi požari, ki so pred tremi leti povzročili ogromno škode. Dim je bil dobro viden celo iz satelitov v vesolju.
Posledice El Niña občutijo tudi več tisoč kilometrov stran v Severni Ameriki. Medtem ko je na jugu Združenih držav hladno in deževno, je v Kanadi suho in zelo toplo.
Očitne posledice na padavinski vzorec ima El Niño tudi na vzhodu Afrike, ki je od središča regije 3.4 oddaljena skoraj 20 tisoč kilometrov. Etiopija in Kenija v času El Niña prejmeta velike količine dežja, medtem ko na jugovzhodu Afrike glavne težave povzroča suša.
Kako El Niño vpliva na vreme v Sloveniji?
Na vreme v Evropi in Sloveniji El Niño nima neposrednega vpliva. Zaenkrat še nimamo dokazov, kakšni temperaturni in padavinski vzorci naj bi spremljali pojav pri nas. Kot zanimivost pa smo pogledali, kakšne zime smo imeli v letih šibkega El Niña.
Zadnji šibek El Niño se je pojavil v sezoni 2014/15 in zima pred štirimi leti je bila pri nas razmeroma slaba. Temperatura je bila nadpovprečna, snega je bilo manj od povprečja, tudi hujšega mraza nismo imeli.
Naslednja zima ob šibkem El Niñu je bila zima 2006/07, torej 12 let nazaj. Ta zima velja celo za najtoplejšo doslej, seveda brez mraza in z zelo malo snega po nižinah.
Tretja zima, ko smo imeli šibak El Niño, je bila zima 2004/05. Za razliko od prejšnjih dveh zim, je bila zima pred štirinajstimi leti precej hladnejša od povprečja. Bila je razmeroma suha, a nekaj snega smo imeli.
Zadnje tri zime ob šibkem El Niñu so si bile pri nas torej zelo različne. Kakšna nas čaka letos?
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.