Evropska zakonodaja v kozmetiki prepoveduje več kot 1700 snovi, pa vendar, ali to res pomeni, da smo potrošniki povsem varni? V kremah, šamponih in oljih se lahko skriva marsikaj, od hormonskih motilcev do alergenov, ki se lahko pokažejo šele čez čas.
Drage sončne kreme niso nujno najboljše
Zveza potrošnikov Slovenije vsako leto pred poletjem pod drobnogled vzame tudi izdelke za zaščito pred soncem, tradicionalno ugotavljajo, da cena ne pove veliko o kakovosti izdelka.
"Skoraj vsako leto, na žalost, odkrijemo tudi izdelke, ki ne zagotavljajo obljubljene stopnje zaščite, ne glede na to, ali gre za izdelek iz nižjega ali višjega cenovnega razreda," pravi Urša Šmid Božičevič z ZPS.
Dokazano bolj gladka koža so le prazne obljube?
Kaj pa izdelki, ki 'dokazano' gladijo gube ali odpravljajo celulit? Šmid Božičevič poudarja: "Kozmetični izdelki učinkujejo na površini kože. To pomeni, da drastičnih sprememb, kot je izbris gub ali bleščeče beli zobje, s takimi izdelki ne bomo dosegli. Zelo pogosto gre pri takih velikih obljubah res zgolj za obljube." Dodaja, da je zakonodaja enaka za vse kozmetične izdelke, ne glede na to, ali jih kupimo v drogeriji ali v lekarni.
Kje največkrat ugotovijo prisotnost hormonskih motilcev, alergenih sestavin, okolju škodljivih snovi, kaj pomenijo oznake BIO, EKO, naravno ipd. ter komu ali čemu naj torej sploh zaupamo, ko gre za kozmetiko, pa lahko slišite v pogovoru za Svet na Kanalu A.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.