Kljub temu da je Ekvador ustanovitelju spletne strani WikiLeaks Julianu Assangeu odobril politični azil, britanski zunanji minister William Hague ostaja odločen, da bodo Assangea prijeli, takoj ko bo stopil na njihovo ozemlje, nato pa ga izročili Švedski. Britanci so sicer zanikali govorice, da bi grozili z vdorom na ekvadorsko veleposlaništvo. So pa veleposlaništvu izročili pismo, v katerem zahtevajo, naj se Assange sam preda.
In kakšne možnosti ima Assange? Po mnenju nekaterih bi lahko Ekvador Assangeu podelil nekakšen diplomatski status. Tako bi Assange dobil imuniteto, a britanska policija je v preteklih letih že aretirala kar nekaj diplomatov, predvsem zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Vseeno se lahko diplomati izognejo pregonu zaradi splošne diplomatske imunitete. Vendar je ta možnost težko izvedljiva, saj se mora s podelitvijo statusa strinjati tudi država, v kateri je oseba, ki bi imuniteto dobila.
Če bi se Assange lahko izognil aretaciji, ko bi prišel z veleposlaništva, bi se lahko odpeljal z avtomobilom veleposlaništva. Diplomatska vozila so namreč zavarovana z mednarodnim zakonom in jih tako policisti ne morejo preiskati ali zaseči. Policija bi avtomobil lahko ustavila, ne bi pa ga smela pregledati, da bi ugotovila, ali je notri res Assange. Ta pa bi, tudi če bi se odpeljal z diplomatskim avtomobilom, spet tvegal aretacijo, ko bi moral iz avtomobila, da bi se vkrcal na letalo.
Pojavila se je tudi ideja, da bi Assange zapustil veleposlaništvo v zabojniku. Obstajajo namreč stroga pravila glede "diplomatskih torb", ki omogočajo, da države v državo gostiteljico prinašajo in iz nje odnašajo dokumente. Diplomatske torbe so lahko kakršne koli oblike in organi države gostiteljice jih med potjo ne smejo odpreti. A zakon določa tudi, da so tovrstni paketi namenjeni uradnim, pisarniškim materialom, in težko si je predstavljati, kako bi Assangea spravili v škatlo in ga odposlali v Ekvador. Še posebno zato, ker bi britanske oblasti gotovo posumile, kaj se skriva v škatli.
Obstaja možnost, da bo Assange ostal na ekvadorskem veleposlaništvu precej časa. Znani so namreč primeri, ko so iskalci političnega azila preživeli na veleposlaništvih več let. Najdaljši znan primer je primer kardinala Jozsefa Mindszentija, ki je v 50. letih 20. stoletja na ameriškem veleposlaništvu v Budimpešti preživel 15 let. Pozneje mu je uspelo zbežati v Avstrijo. Ob tem je potrebno dodati, da je ekvadorski predsednik Rafael Correa danes dejal, da Assange lahko na njihovi ambasadi ostane za zmeraj.
Velika Britanija in Švedska sta sicer ostro kritizirali Ekvador zaradi odločitve, da podeli politični azil Assangeu. Ekvadorski zunanji minister Ricardo Patino je dejal, da upa, da bodo z Veliko Britanijo rešili to težavo. Dejal je, da morajo v Veliki Britaniji spoštovati odločitev Ekvadorja, sicer bodo izkoristili vse zakonske možnosti, ki so na razpolago, da bi omogočili Assangeu varen prehod. Med njimi se tako omenja tudi pritožba Ekvadorja na Mednarodno kazensko sodišče (ICC).
"Spor so pričakovale vse strani"
Kot je za 24ur.com povedal diplomat in poznavalec mednarodnih odnosov Borut Šuklje, ima vsaka država določen postopek, na kakšen način odobri azil za tujce, ki zanj zaprosijo. Običajno so razlogi politične narave ali varovanje človekovih pravic, je pojasnil in dodal, da je Assange očitno videl, da je zanj najboljše, če poišče državo, ki ni v Evropski uniji (EU) in ki ni močno gospodarsko vezana na EU in Združene države Amerike. Očitno so tudi Assangeevi odvetniki ugotovili, da je postopek pridobivanja političnega azila v Ekvadorju lahko razmeroma hiter, saj lahko tovrstni postopki sicer trajajo tudi leto ali pa dve, meni Šuklje.
O sporu zaradi Assangea med Veliko Britanijo in Ekvadorjem je Šuklje dejal, da je pričakovan. Pojasnil je, da so tako Assangeevi odvetniki kot oblasti v obeh državah že računali na ta spor. Dejal pa je, da so malo presenetile informacije, da naj bi britanske oblasti vdrle na veleposlaništvo. Poudaril je, da je to redka in nenavadna praksa. Se pa bi to lahko zgodilo pod predpostavko, da bi ekvadorsko veleposlaništvo v Veliki Britaniji izgubilo zunajteritorialni položaj, je razložil in dodal, da bi seveda to zahtevalo določen čas, postopek in da dvomi, da bi šla vsa zadeva lahko tako daleč.
Glede možnosti, ki jih ima zdaj Assange, je Šuklje dejal, da mu ne ostane prav veliko. Še nekaj manevrskega prostora pa imajo Assangeevi odvetniki, ki so dobro plačani in usposobljeni, in oblasti obeh držav, da najdejo neko tiho rešitev, da bo volk sit in koza cela, je razložil Šuklje. Na vprašanje, ali bi lahko Assange dobil status diplomata in s tem imuniteto, je Šuklje dejal, da je to težko, saj se mora s tem strinjati tudi Velika Britanija.
KOMENTARJI (119)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.