Sojenje nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću pred haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije se po skoraj tritedenskem premoru nadaljuje z razpravo o statusu Miloševićevih uradnih zagovornikov v procesu.
Gre za razpravo o prošnji Stevena Kaya in Gillian Higgins, da ju sodišče razreši s položaja Miloševićevih uradnih zagovornikov, ker ju obtoženi bojkotira in zato ne moreta izpolnjevati zadane naloge. Toda na sodišču se je razvnela predvsem razprava o pristojnosti sodnega senata - ali lahko ta sploh razsoja o tem problemu ali pa je zanj pristojen sodni sekretariat, ki je Miloševiću oba uradna zagovornika 2. septembra tudi formalno dodelil.
Kay ni naklonjen tej razpravi
Kay sicer ni pokazal razumevanja za tovrstno razpravo in dejal, da ne želi, da "se dva dela iste institucije z njim igrata 'jo-jo'". Kot je pojasnil, je zahtevo za razrešitev najprej poslal sekretariatu haaškega sodišča, ta pa je odločitev prepustil sodnemu senatu v primeru Milošević, ker je pač uradna zagovornika določil sodni senat, sekretariat pa ju je le formalno potrdil.
Zato bi moral biti sodni senat po Kayevem prepričanju pristojen odločati o problemu. Ob tem je vnovič kot neetično označil, da se obtoženemu proti njegovi volji vsiljuje zagovornika. Še posebej, če obtoženi nato zavrača vsakršno sodelovanje s sodiščem. To bi na koncu lahko postavilo pod vprašaj tudi pravičnost samega sodnega procesa, je še dejal Kay. Se je pa strinjal s predlogom sodnika Iana Bonomyja, da bi, zdaj ko je sodišče Miloševiću vrnilo pravico, da se pred sodiščem brani sam, ostal kot njegov uradni zagovornik, njegova funkcija pa bi bila bolj podobna tisti, ki jo je imel kot "prijatelj sodišča". To vlogo sta imela s Higginsovo v procesu, preden sta bila imenovana za uradna zagovornika.
