Obsodba nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića, ki ga je v četrtek haaško sodišče zaradi genocida v Srebrenici in vojnih zločinov med vojno v BiH obsodilo na 40 let zapora, še vedno odmeva.
Matere Srebrenice so izrazile nezadovoljstvo nad kaznijo, saj bi moral biti obtožen genocida tudi v preostalih občina, ne samo v Srebrenici, prav tako pa se jim zdi kazen premila.
"Res sem pričakovala spektakularno, resno sodbo. Gre za človeka, ki je bil vrhovni poveljnik vojske, a so mu sodili, kot da je navaden vojak, ki je malo prekršil zakone. Mislila sem, da bo obsojen za genocid v vseh točkah obtožnice, saj tudi če ga ni storil, je dal ukaz zanj. Genocid se ne zgodi sam po sebi in spontano, nenačrtovano, temveč sistemsko in organizirano," je za BiH uredništvo regionalne televizije N1 povedala Hatidža Mehmedović.
"Nismo dobili zadovoljstva. Ogorčeni smo. Vemo, da je bil arhitekt, ideolog, ustvarjalec vseh zločinov, skupaj z drugimi je delal na tem, da bodo uničili en narod," je dodala Kada Hotić.
Upokojeni general vojske BiH Jovan Divjak pa je za N1 povedal, da je pričakoval, da bo sodišče ugotovilo, da se je genocid zgodil tudi v drugih občinah, torej da bo Karadžić spoznan za krivega tudi v prvi točki obtožnice.
"V obrazložitvi so govorili, da se je dogajalo etnično čiščenje, pregoni, posilstva … Zdelo se mi je, da se večji del krivde skuša prevaliti na Ratka Mladića, toda predsednik republike je poveljnik vojske in mora nositi odgovornost," je dejal.
'Kakšen zločin bi se moral zgoditi, da bi priznali, da je bil genocid?'
Edina točka obtožnice od enajstih, v kateri so Radovana Karadžića spoznali za nekrivega, je bila prva točka, ki ga je obtoževala za genocid v sedmih občinah BiH, v Bratuncu, Foči, Ključu, Prijedoru, Sanskem Mostu, Vlasenici in Zvorniku.
S to odločitvijo nekdanji taboriščniki iz teh občin niso niti najmanj zadovoljni, poroča novičarski portal klix.ba.
"Kaj pa bi se še moralo zgoditi in kakšnega obsega bi morali biti zločini v dolini reke Sane, da bi haaško sodišče razumelo, da se je tudi na tem območju zgodil genocid? Podrobno sem spremljal izrek sodbe in v vseh obrazložitvah so omenjali in govorili o vseh elementih genocida, toda na koncu so zaključili, da ni šlo za genocid," je za Klix.ba dejal Enes Salihović, nekdanji taboriščnik.
Pripomnil je, da ni zadovoljen niti z višino kazni. "Kot žrtvi mučenja in zločinov mi je vsekakor višina kazni izjemno pomembna. Seveda nisem zadovoljen z njo, glede na obseg vseh njegovih zločinov. Poleg tega se je še enkrat pokazal ves absurd in nepovezanost haaškega sodišča, kadar gre za vprašanje izrekanja tako resnih obsodb. Če je nekdo vrhovni poveljnik vojske in je tisti, ki je v hierarhiji več mest pod njim, obsojen na dosmrtno kazen, kako lahko potem Karadžić za iste zločine in po istih točkah obtožnice dobi 40 let zapora?" se sprašuje Salihović.
Tudi v združenju taboriščnikov iz Prijedora na obsodbo ne gledajo naklonjeno.
"Bil sem v treh taboriščih občine Prijedor in dobro vem, kaj se je leta 1992 tukaj dogajalo. Če upoštevamo prvi paragraf genocida, se je tukaj zgodil genocid. Čisto vsakega prebivalca Kozarca, vseh 27.000, so izgnali ali ubili. Porušili so 7.000 hiš. Podobno se je dogajalo tudi v okoliških mestih. Mislili smo, da bomo dočakali vsaj neke vrste moralno zadoščenje zaradi vsega, kar se je dogajalo tukaj, da bo Karadžić obsojen na genocid. Vendarle verjamem v tožilstvo in sodišče, da bodo v kakšnem pritožbenem postopku spoznali, kaj se je tukaj dogajalo," je dejal Hamdija Joldić, predsednik Združenja taboriščnikov Kozarac.
'Dobra novica je, da smo dočakali, da se obsodi morilca'
Obsodba je le delno zadovoljiva
Predsednik srbske LDP Čedomir Jovanović je po poročanju N1 dejal, da je izrek obsodbe delno zadovoljiv, a ne dovolj za žrtve njegove politike. "Sodbo sem poslušal z občutkom sramu, a tudi upanja, da bo s srbskega naroda v Srbiji in BiH odpadlo breme kolektivne krivde. O tej odložitvi bremena s celotnega naroda za zločine Karadžićeve vojne politike odločamo sami, s pripravljenostjo, da se oddaljimo od teh zločinov in da obsodimo politiko, ki je privedla do njih. Njegova kazen je vsaj delna, a ne zadovoljiva za sorodnike žrtev njegove politike, in eden izmed temeljev, na katerih lahko začnemo graditi nove odnose, politiko sprave v celotni regiji in predvsem v BiH, kjer so narodi najbolj trpeli zaradi njegove politike," je zapisal na spletni strani LDS.
"Ta obsodba je strašen opomin na ceno reševanja težav z vojno in močan razlog, da vodimo politiko, ki bo omogočala, da se takšna grozna zgodovina nikoli več ne ponovi," je dejal.
Carla Del Ponte: Karadžić bi moral dobiti dosmrtno kazen
Nekdanja glavna tožilka haaškega sodišča Carla del Ponte pa je za Blic dejala, da bi moral Karadžić dobiti dosmrtno kazen. Dejala je, da ni zadovoljna, da je bil za genocid v Srebrenici in zločine proti človeštvu obsojen le na 40 let.
"Moram pa priznati, da je pravici vseeno zadoščeno. Iskreno upam, da bo imel Karadžić v svojih celici več kot dovolj časa, da razmišlja o vseh zločinih, ki jih je storil, in da jih bo globoko obžaloval," je dejala.
Dodala je, da je obsodba izjemno pomembna za mir, stabilnost ter obračanje novega lista v regiji. "Vseeno pa menim, da bi moral dobiti strožjo kazen, predvsem zaradi vseh žrtev njegovih zločinov ter njihovih svojcev," je sklenila.
ZDA pozdravile obsodbo
Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva Mark Toner je v imenu ZDA pozdravil razsodbo. Dodal je, da pomeni "korak h koncu še enega bolečega poglavja konflikta na območju nekdanje Jugoslavije" in tudi signal proti nekaznovanosti voditeljev v svetu, ki so obtoženi vojnih zločinov.
Poudaril je, da ne bodo nikoli pozabili grozot genocida v BiH ali številnih drugih zločinov, ki so jih izvedle vse strani v konfliktu na območju nekdanje Jugoslavije. Članice mednarodne skupnosti je pozval k sodelovanju s haaškim sodiščem in k spoštovanju njegovih odločitev.
Ameriška veleposlanica pri ZN Samantha Power je v sporočilu za javnost pozdravila konec nekaznovanosti Karadzića, ki je odgovoren za številne šokantne zločine. Powerjeva, ki je bila v času vojne med letoma 1993 in 1995 novinarka na območju nekdanje Jugoslavije, ga je označila kot človeka, ki je "mislil, da lahko dela, kar želi in kadarkoli želi". Dvomi, da je pričakoval, da bo moral kdaj za zločine tudi odgovarjati.
Dodala je, da številni sedanji brutalni voditelji kažejo enako samozavest, in pri tem omenila sirskega predsednika Bašarja al Asada ter vodji Boko Harama in Islamske države. Sodba Karadžiću njim in njim podobnim daje vedeti, da njihovi zločini ne bodo nikoli pozabljeni in da bodo odgovarjali za zločine nad civilisti, je dodala.
Beograd: Ne bomo dovolili uporabe sodbe Karadžiću proti Srbom
Srbska vlade je po današnji seji, na kateri so razpravljali o četrtkovi sodbi haaškega sodišča, sporočila, da ne bo dovolila, da bi sodbo uporabili proti srbskemu narodu.
Pravosodni minister Nikola Selaković, ki je prebral sporočilo vlade, je dejal, da mora biti kaznovan vsak zločin, kot tudi posamezniki, ki so v njem sodelovali, da pa je nedopustno kakršnokoli politiziranje in prenos kolektivne krivde na posamezne narode za zločine posameznikov.
Tako tudi ne bo dovolila, da bi po sodbi prvemu predsedniku omenjene srbske entitete v BiH prišlo do tovrstne prevalitve krivde.
Vlada se sicer ne želi odzvati na vsebino in obrazložitve točk obtožnice, je povedal minister, a dodal, da po dolgoletnem delu haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije ostaja grenak priokus zaradi dejstva, da tvorci zločinov proti Srbom "skoraj na noben način niso bili kaznovani".
Poudaril je, da odgovorna politika Srbije do svojih državljanov in pripadnikov srbskega naroda ne glede na to, kje živijo, pomeni tudi skrb za Srbe v Republiki srbski.
"Nikomur ne bomo dovolili, da prvostopenjsko sodbo prvemu predsedniku Republike srbske uporabi kot razlog, da s prstom pokaže na nas in naše rojake ter jasno dodajamo, da se te sodbe ne more uporabiti s ciljem ogrožanja svobode in obstoja našega naroda v Republiki srbski," je dejal Selaković.
Dodal je, da srbska vlada izraža globoko obžalovanje zaradi vseh žrtev vojn na območju nekdanje Jugoslavije in da v enaki meri obsoja zločine, ki so jih storili pripadniki srbskih enot, kot tudi zločine, ki so bili storjeni nad Srbi, tako na Hrvaškem kot v BiH.
Poudaril je, da bo sprava politika Srbije in da to pričakuje tudi od drugih držav v regiji. Prav zato srbska vlada meni, da je "politika kaznovanja pripadnikov samo enega naroda za zločine, ki so jih storili vsi, v bistvu selektivna," je dejal.
