Kakšna bodo mesta prihodnosti?

V kanadskem Vancouvru se je zbralo več tisoč predstavnikov mednarodnih agencij, strokovnjakov in politikov iz vsega sveta, ki bodo cel teden razpravljali o prihodnosti mest, hitri urbanizaciji sveta in z njo povezani revščini ter o onesnaževanju v svetovnih metropolah.

Polovica svetovnega prebivalstva živi v urbanem okolju, zato je "prihodnost človeške vrste vezana na mesto," je ob otvoritvi dejala generalna podsekretarka Združenih narodov in direktorica Agencije ZN Habitat Anna Tibaijuka. Opozorila je, da bo od načrtovanja in upravljanja z mesti odvisno, ali bo prihodnost človeštva svetla ali pa brutalna in kaotična.

"Urbanizacija je močan in nepovraten fenomen," je dejal kanadski premier Stephen Harper, ki je množične selitve v mesta, še posebej v državah v razvoju, označil za "najpomembnejši izziv naše dobe". Kot je dejal, so bila velika mesta vedno znak uspešnih družb, zato rešitve ni iskati v preprečevanju rasti mest, pač pa v dobrem upravljanju z njimi.

Premajhna Zemlja?

Vancouver, mesto s kjer poteka že tretje srečanje te vrste, je poznan po visoki kvaliteti življenja. Lokalni predstavniki dvomijo, da bi mesto, kjer živi 600.000 ljudi (2,2 milijona v predmestju) lahko brez radikalnih sprememb ohranilo tako kvaliteto življenja tudi v prihodnje. “Če bi vsi na svetu živeli tako kot v Vancouvru, bi potrebovali tri do pet planetov za vzdrževanje življenja,” je prepričan Greg Searle iz okoljske organizacije One Planet.

Do leta 2030 naj bi po ocenah Združenih narodov v urbanem okolju živelo že 60 odstotkov svetovnega prebivalstva, prebivalstvo revnih mestnih četrti pa naj bi do leta 2020 naraslo na 1,4 milijarde.

Selitev v mesta je vzrok številnih problemov, tako pri oskrbi s pitno vodo, higieni, in izginjanju naravne vegetacije, kot urbane revščine ter razširjenosti HIV in aidsa, poudarjajo na ZN.