Misliti, da je naš pes popolno vzgojen in da ne obstaja niti najmanjša možnost, da bi napadel drugega psa ali človeka, je utopično razmišljanje. Človek ne more vedno vedeti, kako bo pes reagiral, meni Lea Leskošek, ki že 15 let vzgaja in prevzgaja pse."Pes je bitje nagonov in lahko v specifičnem trenutku ali situaciji, ki mu je neznana in s katero se mogoče sreča v življenju, odreagira čisto nagonsko."
Pes pred dogodkom ni bil napadalen
Spomnimo, da je tudi Mojca Rešetar mislila, da staford terier njenega sina ni napadalen. "Bil je zelo prijazen pes, rad se je crkljal in imel je pozornost," je pred tremi leti povedala Rešetarjeva. Vse dokler ni novembra 2017 kruto napadel mimoidočega in njegovega psa. "Ko sem prihitel do človeka, sem hotel najprej enega psa osvoboditi, ker mi je lastnik tako rekel in ko sem ga osvobodil, sem prišel nazaj," je dogajanje pred tremi leti opisal Sergej Izgoršek, ki je bil priča dogodku.
Pes je takrat 64-letnika že grizel po roki. "Mesto, kjer je bil ugriz, je bilo zelo krvavo. V tistem trenutku, ko smo psa zamenjali, je pes zagrabil drugo roko in jo skoraj trgal," je po dogodku še povedal Izgoršek. Pes se je pred napadom strgal z verige, na katero je bil privezan na dvorišču. In ravno verige vzgojiteljica psov odsvetuje. "Ne, da se mu povečuje agresija, ampak enostavno psu damo delo, da čuva hišo in to je njegovo delo. Potem se ne smemo čuditi, če bo prišel tujec in ga bo ta pes ugriznil, zato ker smo mu dejansko mi dali to delo, mi smo ga privezali pred hišo in on samo dela, kar mu njegova genetika narekuje," je pojasnila Leskovšek.
Lastnike čaka pogojna kazen
Štiri leta po krvavem napadu staforda je bila minuli petek mati njegovega lastnika dokončno obsojena na pogojno kazen desetih mesecev zapora s preizkusno dobo treh let. "Pod pogojem, da obsojenka ne bo storila novega kaznivega dejanja v preizkusni dobi, se ta zaporna kazen, ki je bila določena, ne bo izrekla," je pojasnil pravnik Blaž Kovačič Mlinar.
Zgolj pogojna kazen je ustaljena praksa kaznovanja lastnikov napadalnih psov pri nas. "Dejstvo je, da v tovrstnih primerih gre po navadi za malomarnost, recimo lastnika ali tistega, ki bi moral imeti psa pod nadzorom in malomarnost je nižja oblika krivde, kot je naklep," še pojasni Kovačič Mlinar. A oškodovancu to ni dovolj. Od obtožene in njenega sina zahteva malo manj kot 132 tisoč evrov odškodnine in 300 evrov mesečne rente do konca življenja, a dokončno o tej zahtevi sodišče še ni odločilo.
KOMENTARJI (97)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.