Združeni narodi opozarjajo, da bi se obdobje, ko v Evropi nismo zabeležili večjih terorističnih napadov, lahko kmalu končalo. Nov val napadov pa je zelo verjeten še pred koncem tega leta, poročilo povzema Guardian.
Grožnja za Evropo ostaja visoka
Čeprav je samooklicani kalifat Islamske države v geografskem pomenu prenehal obstajati, so številni dejavniki, ki so omogočili nastanek in vzpon te skrajne islamske skupine, še vedno prisotni. Kar pomeni, da je grožnja skupin, kot je Al Kaida in podobno, še vedno močno prisotna.
Strokovnjaki ZN prikazujejo zaskrbljujočo podobo gibanja ekstremističnih skupin, ki kljub nedavnim neuspehom, še vedno predstavljajo veliko globalno grožnjo. Posebej opozarjajo na približno 30.000 tujih borcev, ki so se v zadnjih letih pridružili islamskih skupinah in samooklicanem kalifatu, po vseh verjetnosti pa so še vedno živi. Kaj se bo zgodilo z njimi v prihodnje pa predstavljajo veliko skrb mednarodne skupnosti: "Nekateri bi se lahko pridružili Al Kaidi ali drugim terorističnim celicam, ki bi se lahko pojavile. Nekateri bodo postali vodje ali bodo radikalizirali druge."
Poročilo sicer temelji na informacijah obveščevalnih služb držav članih Združenih narodov in tako ponuja vpogled, kako omenjeni problem vidijo varnostne službe po vsem svetu.
Čeprav je bilo od leta 2015 in 2016, ko je v terorističnim napadih po Evropi umrlo na stotine ljudi, vse manj uspešno izvedenih napadov, grožnja za Evropo "ostaja visoka", še navaja poročilo.
Radikalizacija v zaporih
Posebej opozarjajo na problem radikalizacije v zaporih oziroma radikalizacijo "zapornikov, ki jih je prizadela revščina, marginalizacija, nizka samopodoba in nasilje". Izziv pa predstavlja tudi prvi val borcev, Evropejcev, ki so se odšli bojevati za kalifat, po vrnitvi v domovino pa so bili povečini zaprti, v naslednjih mesecih pa bodo znova izpuščeni na prostost.
"Programi za deradikalizacijo se niso izkazali za popolnoma uspešne. Najhujši borci, ki služijo daljše zaporne kazni, se še ne približujejo datumu za izpustitev. Ostajajo nevarni in še naprej predstavljajo izziv tako znotraj kot zunaj zapora."
Okoli 2000 borcev se je v Evropo vrnilo
Evropske države predvidevajo, da se je okoli 6000 Evropejcev odpravilo v Irak in Sirijo ter se pridružilo Islamski državi ali drugim skrajnim skupinam. Približno tretjina izmed njih je bila v bojih ubitih, tretjina je zaprtih v regiji ali so odpotovali drugam. Okoli 2000 pa se jih je vrnilo v Evropo
Zahodne države sicer ostajajo previdne pri sprejemanju državljanov, ki so se bojevali za Islamsko državo, saj jih vidijo kot varnostno grožnjo, poleg tega pa se zavedajo težav pri sodnem preganjanju.
'Virtualni kalifat'
Poročilo prav tako navaja, da ima Islamska država še vedno na voljo med 50 in 300 milijoni dolarjev od prihodkov kalifata. Hkrati spretno uporabljajo propagando, s katero ohranjajo sloves skupine kot vodilne svetovne teroristične organizacije - kar ZN v poročilu poimenujejo "virtualni kalifat". "Ko bodo imeli čas in prostor za investicije v zunanje operacije, bo Islamska država izvedla napade po svetu. Trenutno zatišje morda ne bo trajalo dolgo, verjetno niti do konca leta 2019."
Večji del poročila je namenjen tudi zahodni Afriki, kjer je v zadnjih letih prišlo do bliskovitega vzpona skrajnih islamističnih skupin in z njimi povezanega nasilja. Obveščevalne službe pa si še niso enotne glede novo vzpostavljene podružnice Islamske skupine na vzhodu Konga oziroma ali ta predstavlja resnično grožnjo ter ali ima trdne povezave z glavno skupino. Nekatere države centralne Afrike so že izrazile zaskrbljenost, da bi se skupina lahko razvila, privabila tuje teroristične borce in vzpostavila povezave z drugimi islamističnimi vejami v Afriki.
KOMENTARJI (146)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.