Kanada odstopa od kjotskega sporazuma

Kanadski minister za okolje Peter Kent je sklep o tem, da Kanada uradno odstopa od določil kjotskega sporazuma, sporočil po vrnitvi s pogovorov v Durbanu, kjer so članice sprejele sklep, da bodo kjotska določila podaljšale še za pet let, obenem pa pripravile še ostrejši sporazum, s katerim bi velike onesnaževalce prvič v zgodovini uradno prisilili zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Prepričan je, da kjotski protokol ni korak naprej k svetovni rešitvi podnebnih sprememb. "Kvečjemu je le ovira na tej poti," je poudaril in dodal, da tudi dogovor v Durbanu ne predstavlja poti naprej.

Kanadsko gospodarstvo sloni na energetski preskrbi, kritiki pa jo zaradi stopnjevane proizvodnje energentov označujejo za podnebno odpadnico, Kanada pa se je že dlje časa pritoževala nad dejstvom, da je kjotski sporazum omejujoč in neizvedljiv, ker vključuje toliko različnih pomembnih dejavnikov onesnaževanja, Kent je uradno odstopno izjavo podkrepil s podatki, da je vztrajanje pri določilih zaradi finančnih bremen doseglo stopnjo nevzdržnosti.

Desnosredinska vlada premierja Stephena Harperja je poudarila, da je kazen 14 milijard kanadskih dolarjev zaradi preseganja vrednosti emisij toplogrednih plinov v Kanadi do konca leta 2012 nesprejemljiva. Če bi Kanada želela slediti ostrim določilom sporazuma, bi morali nemudoma ukiniti ves avtomobilski promet in s cest umakniti tovornjake, traktorje ter terenska vozila, poudarja Kent. Po teh izračunih bi morala za liberalno zapuščino vsaka kanadska družina odšteti 1.600 kanadskih dolarjev, ob bremenih za Kanado pa kazni ne bi doletele ZDA in Kitajske kot največjih onesnaževalcev na svetu.

Kent sicer ni sporočil, do kdaj namerava Kanada popolnoma odstopiti od določil sporazuma, odločitve pa kanadske oblasti niso sporočile niti na konferenci v Durbanu. Prva faza prvotnega dogovora se sklepa s koncem leta 2012, a so jo podpisnice podaljšale do konca leta 2017.

Kent je poudaril, da si bo Kanada tudi v prihodnje prizadevala za upoštevanje nove podnebne pogodbe, kljub prizadevanjem pa določila niso zavezujoča za največji svetovni onesnaževalki Indijo in Kitajsko, ki sporazuma nista podpisali. Po prihodu na oblast so konservativni krogi nemudoma sporočili, da ne bodo dosledno upoštevali kanadskih obveznosti v zvezi s klimatskim sporazumom, saj bi tako trpela kanadsko gospodarstvo in energetski sektor.

Država je bila po mnenju okoljskih organizacij vrsto let zgleden mednarodni igralec v okoljskih in podnebnih zadevah, v zadnjih letih pa se je vse bolj odmaknila od te vloge in postaja s svojo naftno industrijo, ki vse bolj sloni na okoljsko spornem pridobivanju nafte iz bitumenskih peskov, na tem področju celo vse bolj problematična.

Kanada je največja dobaviteljica nafte in zemeljskega plina ZDA, po sedanjem sklepu pa nameravajo še povečati izvoz surove nafte v sosednjo državo. Da je nujno, da okoljske zaveze upoštevajo vsi predelovalci naftnih derivatov, poudarja kanadska zveza pridelovalcev bencina CAPP, saj bi bila drugače postavljena Kanada v slabši položaj glede na konkurente.

Po obsegu naftnih zalog je država tretja na svetu, ima jih namreč za 170 milijard 159-litrskih sodov. Proizvodnja nafte iz bitumenskih peskov, ki dnevno predstavlja 1,5 milijona sodov, naj bi se do leta 2025 povečala na 3,7 milijona sodov dnevno.

Konservativna vlada je napovedala, da bodo šele do leta 2005 dosegli 17-odstotno vrednost emisij iz leta 2005, s tem ciljem pa, če se bodo v imenu okoljevarstvenih zavez obvezali vsi in bodo pripravljeni popuščati vsi v energetskem sektorju, soglaša tudi CAPP.

Kjotski sporazum je Kanada podpisala še v času liberalne vlade, po tedanjih določilih pa naj bi Kanada zmanjšala emisije toplogrednih plinov iz leta 1990 do konca leta 2012. Povrh vsega je bila Kanada pri uresničevanju nacionalnih zavez po kjotskem protokolu popolnoma neuspešna. Medtem ko bi morala do leta 2012 izpuste toplogrednih plinov glede na 1990 znižati za šest odstotkov, jih je po najnovejših podatkih celo zvišala za 17 odstotkov. Minister Kent je povedal, da liberalna vlada ne bi smela podpisati sporazuma, za katerega je vedela, da ga ne bo mogla izpolnjevati.