Pentagon je danes sporočil, da je v Afganistanu že več kot 600 marincev, njihovo število pa naj bi kmalu doseglo tisoč. "Napotitev marincev, ki se je začela v nedeljo, naj bi se končala v dveh ali treh dneh", je povedala tiskovna predstavnica Pentagona Victoria Clarke in pojasnila, da je predhodnica marincev v ponedeljek vzpostavila oporišče na letališču, ki se nahaja v puščavskem predelu, približno 100 kilometrov jugozahodno od Kandaharja.
"Letalo F-14 in helikopterji AH-1W Cobra so v ponedeljek napadli konvoj talibanskih oklepnih vozil v bližini letališča," je še povedala Clarkova, ki je sicer poudarila, da ZDA ne nameravajo okupirati tega dela Afganistana, njihove sile pa bodo odšle takoj, ko bodo opravile svoje naloge. "V ponedeljek so ameriška letala izvršila 133 napadov, predvsem na podzemne komplekse, kamor naj bi se umaknili poveljniki Al Kaide in talibanskega režima," je še povedala.
V nadaljevanju zatiranja upora pri Mazar-i-Šarifu, kjer je v nedeljo prišlo do upora tujih talibanskih borcev, pa so posredovali tudi ameriški in britanski vojaki. Med letalskim bombardiranjem so Američani uničili večje skladišče z orožjem, ki je bilo v rokah upornikov, zapor pa napadajo tudi sile Severnega zavezništva. Čečenški, pakistanski in arabski plačanci, ki so zajeti v zaporu, grozijo z množičnim samomorom z eksplozivom. Doslej je bilo med bombardiranjem ubitih več sto zapornikov, med ranjenci pa je tudi 5 Američanov.
Bush napoveduje nove akcije
Ameriški predsednik George Bush je napovedal, da bi lahko bil Irak naslednja tarča napadov. Bush zahteva, da Irak dovoli vrnitev mednarodnim inšpektorjem v državo in poudarja, da bodo tarče globalne protiteroristične vojne tudi države, ki proizvajajo orožje za množično uničenje.
Irak je danes že zavrnil Bushevo zahtevo. Po vladni izjavi je Irak sposoben ubraniti svoje pravice in se ne bo uklonil pritiskom, ampak le pravici. Preden bo Irak dovolil prihod mednarodnim inšpektorjem, zahtevajo ukinitev 11-letnih sankcij Iraka, zahodni zavezniki pa bi morali prenehati preletavati nad severnim in južnim Irakom.
Med ropom ubit švedski snemalec
Skupina oboroženih neznancev je včeraj vdrla v hišo v Taloqanu, kjer so bili nastanjeni švedski novinarji. Med poskusom ropa je bil ubit 42-letni švedski snemalec Ulf Stromberg. Po besedah očividcev so v prostore vdrli trije zakrinkani oboroženci s turbani, kalašnikovi in noži in zahtevali denar. Novinarjem so zagrozili, da jih bodo vse pobili, prevajalec pa je napadalce pregovarjal, da je sveti mesec ramadan in da imajo novinarji doma družine. Napadalci so odprli ogenj, ko je Stromberg pred njimi zaloputnil vrata. Krogla ga je zadela v prsa. Hudo ranjenega so odpeljali v bližnjo bolnico, vendar je bilo prepozno. Napadalci so pobegnili s satelitskim telefonom in nekaj tisoč ameriškimi dolarji.
Stromberg je tako že osmi novinar, ki je umrl v Afganistanu. Mesto Taloqan na severu države je v rokah Severnega zavezništva.
V Kabulu protestirale ženske
Afganistanska ženska aktivistka Nadžija Širzad se je na čelu enajstih žensk, oblečenih v stroga muslimanska oblačila, podala po ulicah Kabula in se tako zavzela za pravico afganistanskih žensk do dela. Kot pretekli teden, se tudi tokrat ženske niso množično pridružile akciji. Med demonstracijami naj bi ženske slekle tradicionalna oblačila, vendar se to zaradi neudeležbe drugih žensk to ni zgodilo. Združeni narodi so po padcu Kabula pozvali nove oblasti, naj podeli ženskam večjo javno vlogo.
Tradicionalno oblačilo burka nosijo ženske v Afganistanu že stoletja, talibanske oblasti pa so tako nošo pred šestimi leti zapovedale tudi za sodobne ženske. Po podatkih ZN je bilo med učitelji okoli sedemdeset odstotkov učiteljic. Nadžija je še obtožila ZN, da le govorijo o pravicah žensk, naredili pa niso ničesar. Marsikatera ženska vidi tradicionalna oblačila kot del kulture in se tuudi v prihodnosti ne misli odpovedati burki.