Kandidatke so opozorili naj ne sledijo zgledu Romunije, ki je 1. avgusta podpisala tovrstni dogovor z Washingtonom. Tiskovni predstavnik Evropske komisije, je "ostale kandidatke, na katere so se ZDA že obrnile z enakim predlogom, pozval, da za zdaj ne storijo nobenega koraka oziroma naj ne podpišejo nobenega sporazuma". Kot naj bi še dodal Prodi, namerava petnajsterica skupno stališče do tega vprašanja sprejeti septembra.
EU je pred dnevi izrazila močno zaskrbljenost zaradi sklenitve posebnega sporazuma med Romunijo in ZDA, s katerim sta se strani zavezali, da njuni državni organi državljanov ene oziroma druge države, osumljenih vojnih zločinov ali zločinov proti človečnosti, ne bodo izročali Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC). Romunija, ki je ena izmed držav ustanoviteljic ICC, je tako postala prva evropska država, ki je popustila zahtevam Washingtona po imuniteti ameriških državljanov pred tem sodiščem.
Romunski zunanji minister Mircea Geoana je v odzivu na obtožbe Bruslja dejal, da omenjeni bilateralni sporazum ne postavlja pod vprašaj predanosti Romunije EU. Ob tem pa je priznal, da bi bilo morda bolje, če Romunija sporazuma ne bi podpisala kot prva država in bi se pred tem posvetovala s političnimi voditelji EU. Romunija sicer ne spada v prvo skupino kandidatk za članstvo v EU, ki naj bi v povezavo vstopile leta 2004, upa pa, da bo članica unije postala do leta 2007.
Ameriška vlada naj bi predlog za sklenitev podobnih sporazumov že predstavila tudi nekaterim članicam EU - med drugim tudi predsedujoči državi unije Danski, Veliki Britaniji in Nizozemski - vendar so se slednje odločile, da počakajo na oblikovanje skupnega stališča EU.
ICC, prvo stalno mednarodno sodišče, pred katerim bodo lahko sodili storilcem genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in agresije, je bilo ustanovljeno julija v Haagu. ICC bo pristojno za zločine, storjene po 1. juliju letos. ZDA mu nasprotujejo, ker se bojijo vpletanja mednarodnih organov v ameriško suverenost, zato zdaj lobirajo pri posameznih državah za imuniteto ameriških državljanov pred ICC.
Koštunica zavrača sklenitev sporazuma z ZDA
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica zavrača sklenitev dvostranskega sporazuma z ZDA o neizročanju ameriških državljanov, osumljenih vojnih zločinov oziroma zločinov proti človečnosti, Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC). Kot je povedal Koštunica, bi sporazum z ZDA "resno spodkopal" mednarodni pravni sistem. Podpis takega sporazuma bi tudi spodkopal pravne sisteme držav, ki so ratificirale Rimski statut o ustanovitvi ICC, je še ocenil jugoslovanski predsednik. "To je zlasti pomembno za države, kot je naša, ki je šele stopila na pot izgradnje pravne države in se na tej poti srečuje s številnim težavami, notranjimi in zunanjimi," je izjavil Koštunica.
Po mnenju Koštunice bi se z ustanovitvijo stalnega kazenskega sodišča izognili selektivnosti, ki jo sedaj pogosto očitajo Mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
