ANIMACIJA: S pravočasnim ukrepanjem bi kapitan lahko rešil ladjo

Predavatelj na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu Marko Perkovič nam je pojasnil, da ladja Costa Concordia, ki je v petek 13. nasedla na čer pri toskanskem otoku Giglio, ni plula po svoji običajni poti. Avgusta lani se je podobno približala otoku, vendar je bila pot ladje takrat po besedah Perkoviča, ki je analiziral vse poti ladje mimo omenjenega otoka v zadnjem letu in pol, precej drugačna.

"Običajno ladja pluje precej stran od otoka, včasih gre med obema otokoma, le dvakrat pa je šla v zadnjem letu in pol zelo blizu otoka v t. i. show off ali pozdrav zaradi razkazovanja," pravi Perkovič. Ob tem pojasni, da so takšne stvari kapitanom včasih naročene tudi neformalno, zato sam ni popolnoma prepričan, da je kapitan Francesco Schettino vse skupaj naredil povsem na svojo roko, kot to trdi njegov delodajalec.

Tako razkazovanje je bilo načrtovano 14. avgusta lani, ko je ladja prav tako plula zelo blizu otoka. Takrat se je po besedah Perkoviča ladja že ob izplutju iz pristanišča držala poti, ki ji je omogočala, da je plula povsem vzporedno z otokom, in manevri, kakršne so izvajali tokrat, niso bili potrebni. Ladja je namreč na svoji zadnji poti med otokoma plula po sredini kanala in potem v zadnjem trenutku naredila nagel zavoj.

To se je dogajalo v večernih urah, ko na ladjah nekaterim gostom še strežejo večerjo. Zato po mnenju Perkoviča kapitan ni želel nagibati ladje in je naredil, kolikor je bilo mogoče, blag zavoj. "Je omejil maksimalne odklone krmil, da se ladja ni nagibala," pojasnjuje slovenski strokovnjak. Zanimivo je, da tudi minuto pred nesrečo ni spreminjal krmil, temveč je le nekoliko pospešil in tako nekoliko zmanjšal krožnico zavoja. Perkovič pravi, da so v simulatorju izračunali, da bi se ladja izognila skali, če bi kapitan pravočasno tudi povečal odklon na krmilu.

Čeri so zagotovo vrisane na kartah

Na fakulteti so tudi analizirali tri vrste sodobnih navigacijskih kart. Med njimi naj bi bila tudi taka, kot jo je imel kapitan na ladji Costa Concordia. "Vsaka taka karta sproži do šest alarmov že štiri do pet minut prej," pravi Perkovič in ne verjame trditvam, da skale na kartah, ki jih je imel kapitan, niso bile vrisane. Če bi imela tako pot ladja zarisano že ob izplutju iz pristanišča, bi ga navigacijski sistem opozoril, da pot ni mogoča.

Svojo študijo je pripravljen tudi nadgraditi in ponuditi italijanskim organom, če bo to potrebno. Zatrdil je, da ima fakulteta opremo, ki omogoča tudi take analize.

Ob trku je ladja približno 50 metrov drsela ob skali, saj je imela pred trkom hitrost dobrih 15 vozlov. Pri tem je nastala na zadnjem levem boku ladje okoli 40 metrov dolga luknja, zaradi katere je hitro poplavilo strojnico. Pri tem je ladja ostala brez pogona, kar je zmanjšalo možnosti manevriranja. Ladja je imela pol minute po trku še inercijo in je plula s hitrostjo okoli osem vozlov, nazaj ob otok pa jo je potisnil veter, pravi Perkovič, ki dodaja, da jim je nekaj takega potrdila tudi simulacija. Kapitan je verjetno ladjo skušal ustaviti tudi s sidrom, vendar mu ga je, kot kaže, odtrgalo, saj ga preiskovalci na ladji niso našli. Tako je ladjo veter nosil nazaj proti čerem, kjer se je nato ustavila, ker je bila že do določene mere poplavljena in zato tudi manj stabilna, pa jo je nato na čereh ob pomoči vetra nevarno nagnilo.

Evakuacija potekala prepočasi

Perkovič še tudi pojasnjuje, da bi se lahko kapitan tudi po trku odzval bolje. "Po trku je imel okoli uro in pol časa, preden je ladjo nagnilo. Posadke pa so običajno izurjene in tudi oprema je tako razporejena, da vsako ladjo lahko evakuirajo v okoli 30 minutah," pravi, pri čemer poudarja, da kapitan o težavah niti ni obvestil obalne straže.

Zakaj tega Schettino ni storil, ni znano, Perkovič pa pravi, da je treba vsakokrat, ko se zaprosi za reševanje, nato plačati visoke račune. Na vprašanje, kako je z neprijavljenimi gosti, ki bi jih lahko vodilno osebje vozilo na ladjo, pa nam je odgovoril, da morajo biti prijavljeni prav vsi ljudje na ladjah, lahko pa osebje svoje sorodnike oziroma prijatelje gosti na ladji, a morajo biti prijavljeni na seznamu osebja. Perkovič pravi, da je deležen dolgih postopkov že, ko študente pelje le na obisk ladje v pristaniščih.