Haaški obtoženec Radovan Karadžić, voditelj bosanskih Srbov, pod čigaršnjo oblastjo je bilo v Bosni in Hercegovini pobitih 100.000 civilistov, ima čisto vest, čeprav ga zaradi njegove vloge v pobojih zaradi obtožb o genocidu na haaškem sodiščču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije čaka sodni proces.
“Ne obžalujem svoje vloge. Nisem hotel biti predsednik Republike srbske, a ko sem nastopil položaj, sem samo opravljal svoje naloge v interesu ljudi, ki so bili v mojem srcu,” je v intervjuju za tiskovno agencijo Reuters povedal Karadžić, ki je vodil bosanske Srbe. Ti so po razpadu Jugoslavije želeli ustanoviti svojo državo, posledica pa je bila najbolj krvava vojna po koncu 2. svetovne vojne. “Ponosen sem na to, da sem svoje dolžnosti izpolnil, ne da bi se pri tem osebno okoristil. Počutim se svobodnega, ne glede na to, kje bom preživel preostanek življenja,” pravi Karadžić.
Nekdanjega psihiatra obtožujejo vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu v 11 točkah, med drugim ga obtožnica bremeni tudi genocida, 43-mesečnega obleganja Sarajeva in poboja 8000 muslimanskih moških in dečkov v Srebrenici leta 1995. Karadžić zanika vse obtožbe, obžaluje pa vojno, za katero sicer trdi, da so jo začeli Bošnjaki.
“Obžalujem, kar se je zgodilo med vojno v Bosni – številne žrtve, trpljenje ljudi vseh etničnih pripadnosti ter uničenje družin in domov. Globoko obžalujem vojno, a vojna ni bila naša izbira,” je še dejal haaški obtoženec. Karadžića so srbske oblasti aretirale lansko poletje v Beogradu, potem ko se je izkazalo, da z novo identiteto zdravilca prosto živi v srbski prestolnici.
KOMENTARJI (111)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.