Kot je pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu še pojasnil Deronjić, sta se s Karadžićem tedaj pogovarjala o izgonu muslimanskega prebivalstva iz Srebrenice.
Srebrenica je bila med vojno v BiH t. i. varovano območje OZN, kjer je zatočišče našlo skoraj 30.000 Muslimanov. Vojska bosanskih Srbov pod vodstvom generala Radislava Krstića in vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića je mesto, ki so ga varovali maloštevilni nizozemski pripadniki mirovnih sil, zavzela julija 1995, nato pa so srbske sile na območju ubile več kot 7000 Muslimanov.
Deronjić je pred haaškim sodiščem konec septembra letos priznal krivdo za pregon Bošnjakov med vojno v BiH leta 1992. Priznal je, da je kot predsednik kriznega štaba v Bratuncu v vzhodni Bosni 9. maja 1992 ukazal napad srbskih sil na bošnjaško vas Glogovo, v katerem je bilo ubitih 65 neoboroženih civilistov, vse prebivalce vasi so pregnali, vas pa požgali. Tožilstvo je za Deronjića zahtevalo kazen do deset let zapora, medtem ko je obramba predlagala največ šest let zapora. Razprava o izreku kazni je napovedana za 27. januar prihodnje leto.
Deronjića so 7. julija lani na vzhodu BiH aretirali pripadniki sil SFOR. Potem ko so ga prepeljali v zapor haaškega sodišča, je v prvem nastopu pred sodiščem dejal, da ni kriv za zločine, za katere so ga obtožili. Prihodnji teden, 26. in 27. novembra, naj bi Deronjić pred v Haagu pričal proti generalu bosanskih Srbov Krstiću.
