Predsedniški kandidat srbskih radikalcev (SRS) Tomislav Nikolić je medtem Črnogorcem zagrozil z zaprtjem meje s Srbijo, v kolikor bi se manjša članica državne skupnosti SČG odcepila, kandidat Demokratske stranke (DS) Boris Tadić pa je šel iskat podporo med diasporo v ZDA, kjer naj bi ga uradno sprejeli tudi v Washingtonu.
Potegovanje za položaj prvega človeka Srbije je napovedalo že več kot 20 kandidatov, ki imajo pravico vložiti kandidature do 23. maja. Prvi je to storil Nikolić, ki nadomešča vodjo srbskih radikalcev Vojislava Šešlja, kajti ta že več kot leto dni čaka na sojenje pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu.
Nikolić je za petkovo izdajo podgoriškega dnevnika Vijesti zatrdil, da bo Srbija skrčila gospodarske odnose s Črno goro "na ničlo" v primeru njene odcepitve, seveda če bo on zmagal na predsedniških volitvah. "Če se želite odcepiti, dobro razmislite, od česa boste živeli, kajti meja med Srbijo in Črno goro bo tedaj resnično prava in jo bo težko prestopiti," je izpostavil Šešljev namestnik. Nikolić je tudi v Srbiji živečim Črnogorcem svetoval, naj razmislijo, "kajti morda bo milijon brezposelnih v Srbiji zahtevalo delovna mesta od tistih, ki so iz Črne gore."
Nikolićeve grožnje so na las podobne izjavam nekaterih ministrov prejšnje vlade, natančneje pravosodnega ministra Vladana Batića, ki se je zaradi črnogorskih napovedi ločitve od Srbije že kot minister vlade pokojnega Zorana Đinđića začel goreče zavzemati za osamosvojitev (tudi) Srbije in ki je zdaj prav tako napovedal predsedniško kandidaturo.
Med tistimi, ki jim je državna volilna komisija potrdila kandidaturo, so poleg Nikoliča in Karića še Tadić, vodja stranke pokojnega Željka Ražnatovića Arkana (SSJ) Borislav Pelević ter Ivica Dačić in Branislav Ivković. Slednja sta kandidata dveh socialističnih strank (SPS in SNS), ki se obe razglašata za izvirno naslednico stranke nekdanjega srbskega in jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki dela družbo Šešlju v Haagu.
Trenutno vladajoča zveza, ki je razpisala predsedniške volitve, je dolgo razmišljala, koga naj pošlje v boj s Tadićem in Nikolićem. 15. aprila se je končno opredelila za podpredsednika demokratov (DSS) premiera Vojislava Koštunice, Dragana Maršičanina, ki naj bi predal kandidaturo prav danes. V vladajoči zvezi so poleg DSS še G17 Plus Miroljuba Labusa, prenovitelji (SPO) Vuka Draškovića in Nova Srbija (NS) Velimirja Ilića, Koštuničevi manjšinski vladi pa v parlamentu zagotavlja večino Dačićeva SPS.