Predsedniku prehodne afganistanske vlade Hamidu Karzaju ni uspelo prepričati britanskega premiera Tonyja Blaira, da odobri dodatno vojaško pomoč za Afganistan. Blair je dejal, da Velika Britanija ni edina država, s katero je povezano vprašanje sil ISAF. "Naša vodilna vloga ima zgolj omejen čas trajanja," je dejal britanski premier in napovedal, da se bo London o delovanju sil ISAF pogovarjal tudi z drugimi državami. Blair Karzaju ni zagotovil dodatnih vojakov v okviru sil ISAF, vendar pa tudi ni napovedal odhoda britanskih vojakov iz Afganistana po izteku šestmesečnega mandata.
Karzaj ni navedel, koliko vojakov naj bi po njegovem mnenju štele sile ISAF v Afganistanu. Na vprašanje, ali zahteva 30.000 vojakov, je odvrnil: "Iz vseh afganistanskih provinc prihaja želja po povečanju mednarodnih enot. O številu vojakov naj govorijo strokovnjaki. Nekateri govorijo, da bi zadostovalo 30.000 vojakov, drugi 70.000, tretji pa ocenjujejo, da bi mednarodne enote lahko štele okrog 10.000 ljudi."
Afganistanski začasni premier je nagovoril tudi Blairov ministrski kabinet in je tako drugi tuji voditelj, ki je nagovoril britanski ministrski kabinet po nekdanjemu ameriškemu predsedniku Billu Clintonu.
Karzaj je že včeraj pozval Združene narode, da povečajo številčnost mednarodnih varnostnih sil v Afganistanu in jim podeli mandat, da delujejo tudi izven glavnega mesta. Zaenkrat mednarodne sile vodi Velika Britanija, vendar je to sprejela z zadržki le za prve tri mesece.
Trenutno je v Afganistanu 5.000 pripadnikov mednarodnih sil, ki skrbijo za varnost v Kabulu, če pa naj bi nadzorovali celo državo, bi jih moralo biti kar nekaj tisoč več. Blair je eden najbližjih zaveznikov Washingtona v "vojni proti terorizmu". Velika Britanija želi z vodenjem mednarodnih sil iz 17 držav končati do konca aprila. Ponudbo za vodenje je dobila Turčija, vendar se o tem še ni uradno izrekla. Kancler Gerhard Schroeder prav tako še ni potrdil, da bi vodenje prevzela Nemčija. Schroeder se bo danes srečal z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem.
Spopadi med paštunskimi plemeni v Afganistanu
Varnostne razmere v Afganistanu so se medtem zelo zaostrile. Med frakcijami vojskami so izbruhnili spopadi, ker šura (mestni svet) v Gardezu ni sprejel imenovanja Paše Kana Zadrana za guvernerja province Paktija, kar je predlagala vlada pod vodstvom Hamida Karzaja. Zaradi tega so pristaši mestnega sveta zasedli guvernerjevo hišo, to pa je povzročilo spopade med Zadranovimi pristaši in člani šure. V spopadih je umrlo najmanj 38 ljudi. Sprti strani se obstreljujeta z raketami ter uporabljata težko topništvo in tanke.
V eksploziji v vasi Alwazak v bližini obleganega mesta Gardez je umrlo vsaj deset ljudi. Med napadom ameriških letal so bombe očitno zadele skladišče streliva, ali pa je to eksplodiralo samo. Eksplozija je bila izjemno huda, saj je dva tovornjaka popolnoma uničilo, dvonadstropna hiša pa se je sesula v prah. Po trditvah domačinov ni šlo za skladišče, ampak za odpad streliva iz časa boja proti okupaciji Sovjetske Zveze. Strelivo so ravno natovarjali na tovornjake, da bi ga prepeljali pod varstvo sil afganistanske vlade, ko je prišlo do eksplozije.
Po drugih informacijah bi lahko šlo za talibansko strelivo, ki so ga skušali skriti na nekem drugem kraju. V območju namreč potekajo ostri spopadi med afganistanskimi stranmi, zato je mogoče, da so Američani dobili zavajajoče informacije, da gre bodisi za talibane ali borce Al Kaide in njihovo skladišče orožja.
