Visoki komisar ZN za človekove pravice Manoel de Almeida e Silva je ob tej priložnosti opozoril na slabe razmere v afganistanskih zaporih. Številne zapornice imajo namreč pri sebi otroke, čeprav v zaporu ne morejo ustrezno skrbeti zanje.
Afganistanski predsednik je danes tudi slovesno oznanil začetek gradnje 1200 kilometrov dolge ceste, ki bo prestolnico Kabul povezovala s Kandaharjem na jugu in Heratom na zahodu države. Gre za projekt v vrednosti 250 milijonov ameriških dolarjev, ki ga bodo uresničili s finančno pomočjo ZDA, Japonske in Savdske Arabije, končan pa naj bi bil v 36 mesecih. Cesta, ki je trenutno neasfaltirana, bo predstavljala "hrbtenico obnove Afganistana", je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP pojasnil Karzaj med slovesnostjo v vasi Durani, 43 kilometrov zahodno od Kabula.
Nasilje v Afganistanu se nadaljuje
Ameriška enota je na vzhodu Afganistana prišla v navzkrižni ogenj med dvema oboroženima skupinama. Kot je danes povedal sorodnik tamkajšnjega guvernerja Mohameda Hakima Tanivala, je namreč v provinci Host med ozemeljskim prepirom med nomadi Kuči in enotami, ki so blizu vlade, prišlo do streljanja, zaradi česar se je morala ameriška vojaška patrulja za nekaj časa ustaviti. Po njegovih besedah pa Američani niso posegli v spopad.
Za varnost na območju Kabula sicer še vedno skrbijo mednarodne varnostne sile v Afganistanu (ISAF). Nemški obrambni minister Peter Struck je med obiskom v ZDA v soboto dejal, da obstaja možnost, da bo vodstvo enot ISAF septembra 2003, ko bosta to dolžnost opravili Nemčija in Nizozemska, prevzela zveza Nato. Kot je dejal, naj bi se s tem strinjala tako ameriški obrambni minister Donald Rumsfeld kot generalni sekretar zveze Nato George Robertson. Pomisleke glede "zastave Nato v Kabulu" pa naj bi imela predvsem Francija, ki meni, da to ne sodi med naloge zavezništva.
