Afganistan je v skladu z novo ustavo strpna, demokratična, islamska država z močnim predsednikom, dvodomnim parlamentom in neodvisnim sodstvom. Ustava tudi zagotavlja enakopravnost moških in žensk pred zakonom. Nova ustava je dokončno odprla vrata za mirovni proces in razpis prvih svobodnih volitev v državi po 25 letih vojn in notranjih bojev.
Afganistanska plemenska skupščina, loja džirga, je novo afganistansko ustavo sprejela 4. januarja po treh tednih razprav. Loja džirga je o osnutku ustave, ki ga je pripravila 35-članska ustavna komisija, razpravljala od 14. decembra lani.
Ustava po zahodnih standardih
Afganistan je z razglasitvijo nove ustave postal islamska republika s predsedniškim sistemom. Nova ustava s 162 členi je sicer napisana po zahodnih standardih in v več delih zelo liberalna. Afganistansko vlado bo tako, podobno kot v ZDA, vodil predsednik države, za kar se je močno zavzemal Karzaj. Predsednik bo odgovoren afganistanskemu parlamentu, hkrati pa bo tudi vrhovni poveljnik afganistanskih oboroženih sil.
S sprejetjem nove ustave, ki je vpeljala predsedniški sistem v državi, je Karzaj po navedbah analitikov zabeležil pomembno politično zmago. Zaradi teh, med nekaterimi delegati loje džirge spornih določil, je Karzaj med zasedanjem plemenske skupščine celo zagrozil, da ne bo več kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah, ki so predvidene junija. Zdaj je dobil dva podpredsednika, ne bo pa predsednika vlade, za kar so se zavzemali predvsem delegati Severnega zavezništva, s pomočjo katerega so koalicijske sile pod vodstvom ZDA konec leta 2001 strmoglavile talibanski režim v Afganistanu.
Islam državna religija
Ustava je prav tako uvedla islam kot državno religijo, vendar je na drugi strani pustila pripadnikom drugih veroizpovedi pravico do lastnega verskega prepričanja. Čeprav je Afganistan islamska republika, pa šeriatsko pravo v ustavi ni omenjeno; prav tako je prepovedana vsaka vrsta diskriminacije, moški in ženske so poslej enakopravni.
Člani afganistanske vlade bodo lahko le afganistanski državljani, uradni jezik v državi pa bo jezik Paštunov. Nekatere manjšine - kot na primer Uzbeki in Turkmeni na severu države - so na svojih območjih, kjer predstavljajo večinsko prebivalstvo, pridobile pravico do uradne rabe svojega jezika.
