Po regionalnih volitvah v Kataloniji: 'Separatisti so dobili sedeže, niso pa dobili glasov'

Po 99 odstotkih preštetih glasovnic je enotna lista Junts pel Si (Skupaj za da), ki jo sestavljajo konservativna nacionalistična stranka CDC, strankarska naveza Levica/Zeleni (ICV), leva separatistična ERC in še nekaj manjših skupin, skupaj z marksistično levo stranko CUP osvojila 72 sedežev v 135-članskem parlamentu, a sama ni dobila absolutne večine. Dobila je namreč le 47,8 odstotka glasov, kar po poročanju tujih tiskovnih agencij kaže, da večina Kataloncev ne podpira neodvisnosti Katalonije. Zanjo je namreč glasovalo 1,9 milijona Kataloncev, ki so oddali svoj glas.

"Zmagali smo," je po volitvah dejal predsednik katalonske vlade Artur Mas. Separatisti trdijo, da imajo jasen mandat za ustanovitev neodvisne države.

A v Madridu se s to oceno ne strinjajo in si izide razlagajo kot poraz katalonskih separatistov. Tiskovni predstavnik vladajoče španske Ljudske stranke (PP) Pablo Casado je izpostavil, da separatistom ni uspelo, ker niso dobili večine glasov. "Te volitve bi morale enkrat za vselej končati razpravo o neodvisnosti," je dejal. Ob tem je napovedal, da bo vlada v Madridu "še naprej branila enotnost Španije".

"Separatisti so dobili sedeže, niso pa dobili glasov, torej so izgubili na plebiscitu," je v odzivu na izide poudaril tudi vodja španskih opozicijskih socialistov Pedro Sanchez.

Načrt Masove koalicije, da v primeru parlamentarne večine po volitvah izpelje 18-mesečni načrt, ki bi pripeljal do odcepitve, sicer ni ogrožen, saj ima Mas podporo CUP. 

Mas se je odločil volitve povezati z glasovanjem o neodvisnosti, ker vlada v Madridu vztrajno zavrača izvedbo dejanskega referenduma o tem vprašanju. Po zgledu škotskega so ga Katalonci hoteli izpeljati že novembra lani, a je vmes poseglo špansko ustavno sodišče, nakar je proces zvodenel v simbolično glasovanje o neodvisnosti.

Vlada premierja Mariana Rajoya v Madridu se sklicuje na z ustavo določeno enotnost španskega naroda in referenduma ne dovoli, češ da bi kršil ustavno določilo, po katerem lahko referendum o suverenosti skliče zgolj nacionalna vlada, na njem pa da bi morali glasovati vsi Španci.

Evropska komisija pa je Masovi vladi tik pred volitvami poslala jasno sporočilo, da bi Katalonija po enostranski razglasitvi neodvisnosti postala tretja država in bi bila avtomatično izločena iz Evropske unije.

V kolikšni meri so separatisti zmagovalci?

Prav dilemi, v kolikšni meri so separatisti pravzaprav zmagovalci volitev, so se na današnjih naslovnicah posvetili vodilni španski časniki. Levo usmerjeni El Pais tako piše, da so sicer zmagali na volitvah, a izgubili plebiscit. Podobno se teme loteva desni El Mundo, ki na naslovnici piše o tem, da je večina Kataloncev rekla ne neodvisnosti.

Največji časnik v Kataloniji, La Vanguardia, z naslovom 'Da je zmagal' zavzema nekoliko drugačno stališče, vendarle pa v uvodniku dodaja, da rezultat pomeni "priložnost za dialog". Levosredinski katalonski časnik El Periodico rezultat označuje za "grenko zmago", povzema spletni portal The Local.

Rezultat je tako bolj nejasen, kot bi se dalo sklepati iz retorike zmagovalcev, ugotavlja tudi poročevalec britanskega BBC iz Barcelone Tom Burridge. Kljub temu, da tabor za neodvisnost trdi, da se nameravajo tudi v primeru nasprotovanja odcepiti od Španije, vedo, da bi bilo to "sporno in zapleteno". "V resnici je njihov cilj še vedno dobiti pravno priznan referendum," piše. Da je najverjetnejši izkupiček zmage separatistov dejanski dialog med katalonskimi in španskimi oblastmi, so prepričani tudi analitiki, ki jih navaja agencija Reuters.

"Številni so glasovali za Junts pel Si, čeprav niso za odcepitev, saj volitve dojemajo kot slepi naboj (...) in način za okrepitev položaja pred pogajanji," je menil Jose Pablo Ferrandiz iz španskega javnomnenjskega inštituta Metroscopia. Kot je poudaril, je sicer koalicija strank za neodvisnost na tokratnih regionalnih volitvah dosegla slabši izid kot na volitvah leta 2012.

V močni podpori, ki jo je dobila leva CUP, ki je ključna za izvedbo načrta o odcepitvi, pa Ferrandiz vidi nagib gibanja za neodvisnost v levo. "To pomeni, da Artur Mas najverjetneje ne bo znova izvoljen za predsednika regionalne vlade," je menil.

V vodilni civilnodružbeni organizaciji za neodvisnost, Katalonski narodni skupščini (ANC) so sicer jasni glede poteka pogajanj - pričakujejo, da bodo ta potekala zgolj o vprašanju, kdaj bo prišlo do neodvisnosti, ne pa o tem, ali sploh bo. "Upamo, da ne bo spora. Močno si želimo, da bi dosegli stabilen, izpogajan dogovor," je dejala za BBC.

Nezanemarljiv je tudi učinek, ki ga bodo katalonske regionalne volitve imele na bližajoče parlamentarne volitve v Španiji. Burridge meni, da bo dejstvo, da so splošne volitve oddaljene manj kot tri mesece, v pomoč separatistom pri stopnjevanju pritiska na vlado v Madridu. "Bolj razdrobljena politična pokrajina na nacionalni ravni pomeni, da se bo zgodila bodisi sprememba na oblasti ali pa bo vsaj oslabljeno stališče vladajoče Ljudske stranke," je prepričan Burridge. "In to lahko vodi do spremembe drže glede katalonskega vprašanja v Madridu."