Katalonci za avtonomijo

Rezultati vzporednih volitev kažejo, da je okoli 75 odstotkov katalonskih volivcev na referendumu podprlo statut o avtonomiji Katalonije. Če bodo odstotek podpore potrdili tudi uradni izidi, bo ta gospodarsko najmočnejša španska regija postala ena izmed najbolj neodvisnih regij v Evropi. Izide je že pozdravil tudi socialistični katalonski premier Pasqual Maragall.

Statut o avtonomiji, sta kljub odločnemu nasprotovanju konservativne Ljudske stranke (PP) maja potrdila oba domova parlamenta v Madridu. Estatut, kot se imenuje po katalonsko, je mogoče primerjati z ustavami posameznih zveznih dežel v Nemčiji, regiji pa naj bi zagotovil predvsem večjo politično in finančno avtonomijo od oblasti v Madridu. Predvidena je tudi okrepitev katalonskega jezika, ki ima že zdaj status uradnega jezika.

Skorajda nobena pobuda v novejši zgodovini Španije ni sprožila toliko vroče krvi in ognjevitih razprav kot prav Estatut. Glavno jabolko spora predstavlja odstavek, ki določa, da lahko Katalonci v prihodnje sebe pojmujejo kot poseben narod, katalonsko zastavo in himno pa priznava kot nacionalna simbola. Prvotni osnutek statuta, ki so ga kasneje v Madridu občutno obrusili, je Katalonce označeval kot narod.

Poleg spora med vladajočimi socialisti (PSOE) španskega premiera Joseja Luisa Rodrigueza Zapatera in opozicijsko PP je statut o avtonomiji povzročil tudi razpad vladne koalicije v Kataloniji. Zapaterova vlada je namreč prvotni osnutek statuta, ki ga je sprejel regionalni parlament v Barceloni, občutno omilila, zaradi česar mu je manjša koalicijska stranka ERC odrekla podporo. ERC zahteva statut, ki bi Katalonce priznal kot narod in regiji prinesel več avtonomije, dolgoročno pa si prizadeva tudi za neodvisno katalonsko državo.