Kitajske oblasti se bojijo, da bo nivo vode narasel podobno, kot med poplavami pred štirimi leti, ko je v naravni katastrofi umrlo 4000 ljudi. Po več kot dveh mesecih močnega deževja so nasipi jezera Dongting že tako preobremenjeni, da prepuščajo vodo že na 46 mestih.
Pri utrjevanju nasipov vzdolž jezera Dongting in reke Xiangjiang je pomagalo več kot milijon prebivalcev. Škodo zaenkrat ocenjujejo na 2,2 milijarde evrov.
Jezero Dongting sicer naraste vsako poletje, oblasti pa sporočajo, da so na poplave dobro pripravljene. Na Kitajskem so sicer letošnje poletje poplave in zemeljski plazovi, ki jih je povzročilo monsunsko deževje, zahtevali že več kot tisoč življenj.
V Indiji je najhuje v Biharju na vzhodu države, kjer reke še vedno naraščajo, poplave pa so doslej prizadele več kot 15 milijonov ljudi. Vremenoslovci napovedujejo nadaljnje padavine, zato ni upanja za skorajšnjo izboljšanje razmer.
Na vzhodu Nepala, kjer domnevajo, da je zemeljski plaz v sredo pod seboj pokopal najmanj 65 ljudi, reševalci zaradi dežja do danes niso uspeli priti do odročne vasi Thapra, kjer se je zgodila ta tragedija. Na katmandujskem letališču pa je zanje pripravljeno tudi transportno letalo z odejami, hrano in zdravili, ki pa zaradi slabega vremena prav tako ne more vzleteti.
Iz Kambodže poročajo o prvih smrtnih žrtvah poplav, štirih, ki so umrle, ko se je prevrnil njihov čoln severno od prestolnice Phnom Penh. O poplavah poročajo z območja severovzhodno od prestolnice, kjer so že začeli evakuacijo prebivalstva. V sosednjem Laosu medtem poročajo o rekordnem povišanju vodostaja rek.
Na indonezijskem otoku Borneo pa so zaradi več kot trikrat presežene dovoljene ravni onesnaženosti zraka, ki je nastala kot posledica požiganja gozdov, zaprli skoraj 300 osnovnih šol in vrtcev, prebivalcem pa razdelili plinske maske. Tudi na otoku Sumatra se razprostira dim, ki je prav tako posledica požiganja gozdov. Na tem otoku so zabeležili kakih 53 požarov, na Borneu pa več kot 200.
Požiganje gozdov, ki ga izvajajo v okviru kolobarjenja, je sicer od leta 1999 v Indoneziji prepovedano. Prepovedali so ga potem, ko je leta 1997 in 1998 dim, nastal zaradi teh požarov, nekaj mesecev zajel večji del jugovzhodne Azije in povzročal ne le zdravstvene težave prebivalstvu, ampak tudi oviral letalski promet.
