Republikanski senatorji pod vodstvom predsednika senatnim odborom za oborožene sile Johna Warnerja so Kayu zastavljali vprašanja, na katera je lahko odgovarjal tako, da je branil predvojna stališča administracije predsednika Georgea Busha, demokrati pa so zaslišanje izkoristili, da so pred televizijskimi kamerami kritizirajo Busha in člane njegove administracije.
Nekdanji inšpektor OZN Kay je v petek odstopil s položaja vodje inšpektorjev CIA, domnevno zato, ker imajo inšpektorji za svoje delo na voljo vse manj sredstev in virov.
Republikanci branili, demokrati kritizirali Bushevo administracijo
Zaslišanje je odprl Warner s Kayevo tezo, da so za vse skupaj krivi obveščevalci, inšpektorji OZN ter tuji voditelji od francoskega predsednika Jacquesa Chiraca naprej, le člani Busheve administracije so postopali v najboljši veri, ko so pred vojno proti Iraku zatrjevali, da Irak ima velike zaloge biološkega in kemičnega orožja.
Popolno nasprotje je bil nastop Carla Levina, ki je neusmiljeno citiral izjave Busha, Cheneyja, obrambnega ministra Donalda Rumsfelda ter državnega sekretarja Colina Powella, v katerih so zatrjevali, da Irak ima prepovedano orožje, ki predstavlja takojšnjo in neposredno grožnjo ZDA ter vsemu svobodnemu svetu.
Levin je spomnil, da je bil obstoj velikih količin tega orožja ljudem predstavljen kot glavni razlog za vojno, ne pa možnost obstoja programov razvoja tega orožja in osvoboditev Iračanov izpod režima Sadama Huseina, kot se skuša sedaj izgovoriti Busheva administracija. Kayeve medijske izjave med vikendom in nastopi na vseh večjih televizijah po sredinem zaslišanju Belo hišo postavljajo v neprijeten položaj, ne glede na to, da Kay vztrajno zagovarja administracijo in krivi obveščevalce.
Kay je v sredo senatorjem dejal, da je govoril z velikim številom obveščevalnih analitikov in niti eden mu ni povedal, da je kadarkoli čutil pritisk kogarkoli iz Bele hiše, naj priredi analize v škodo Iraka. Kay je priznal, da je bil pred vojno tudi sam prepričan, da Irak ima kemično in biološko orožje, skupaj z njim pa so to verjeli tudi inšpektorji OZN, voditelji tujih vlad, celo generali Sadama Huseina in Busheva administracija. Kay je dejal, da si želi, da bi bile govorice o pritiskih na obveščevalce resnične, ker bi bil potem problem hitro rešljiv z zamenjavo vodstva Bele hiše, vendar pa naj bi bil problem na žalost hujši, ker kaže na problem verodostojnosti obveščevalnih podatkov.
Tud Kay meni, da je bil Sadam Husein grožnja svetu
Nekdanji vodja inšpektorjev CIA se je strinjal z "vprašanji" republikanskih senatorjev, da je Sadam Husein predstavljal nevarnost za ves svet in da je zato bolje, da ga več ni na oblasti. Nobenega dvoma naj ne bi bilo, da je bil Irak naraščajoča grožnja. Dopustil je tudi možnost, da bodo v Iraku morda le kaj našli, saj naj preiskovalci doslej ne bi dokončali še okoli 15 odstotkov svojega dela. Kay ostaja prepričan, da Irak ni opustil naklepa, da bi kdaj v prihodnosti razvil orožje za množično uničevanje. Menil je, da bi lahko iraški politiki in znanstveniki kakšne dokaze uničili v vsesplošnem divjanju in ropanju po okupaciji Bagdada, vendar pa zaradi zmešnjave po koncu vojne tega ne bodo vedeli nikoli. S tem je nehote zbodel Rumsfelda, ki je v času najhujšega ropanja zamahnil z roko in dejal, da gre za sproščanje odvečne energije.
Kay je v sredo zanikal, da bi Irak pred vojno lahko umaknil večje količine orožja v sosednjo Sirijo. S tem je podrl eno od teorij, ki bi lahko vodila v naslednjo vojno na Bližnjem vzhodu. Zaradi vseh vprašanj se je strinjal s pozivi po temeljiti preiskavi dela obveščevalnih agencij in dejal, da bo potrebno razmisliti o korenitih reformah, kar mu je Warner takoj obljubil.
Demokrati bi radi širšo preiskavo
Demokrati so imeli manj razumevanja in Edward Kennedy iz Massachusettsa je dejal, da sedaj ni več nobenega dvoma, da je Bela hiša prirejala podatke. "Bela hiša je manipulirala z obveščevalnimi podatki, da opraviči svojo odločitev za vojno," je dejal Kennedy. Kennedy je bil vedno eden od najbolj vztrajnih kritikov Busheve politike in je tudi glasoval proti senatni resoluciji, ki je Bushu konec leta 2002 dala vojna pooblastila.
Carl Levin je ponovil obtožbo, da jim republikanska večina ne dovoli sprožiti preiskave v ravnanju visokih predstavnikov administracije, ampak omejuje preiskavo le na pomanjkljivost dela obveščevalnih služb. Za demokratske predsedniške kandidate seveda ni dvoma, da je Bush prirejal podatke.
