Med kandidati za vrhovni položaj v cerkveni hierarhiji se pojavlja več imen, poznavalci pa poudarjajo, da novega papeža še nikoli doslej niso pravilno napovedali.
Nepisani pogoji
Teoretično lahko vsak veren katolik postane papež, vendar pa mora bodoči vrhovni poglavar rimskokatoliške cerkve izpolnjevati vrsto nepisanih pogojev. Obvladati mora čim več jezikov, pri čemer je nujno, da papež obvlada angleščino, italijanščino in latinščino, zaželena pa je tudi španščina. Z Janezom Pavlom II. je ena najpomembnejših lastnosti postala tudi medijska privlačnost.
Kje živi bodoči papež?
Dejstvo, da kar dve tretjini katolikov živita v Latinski Ameriki, Aziji in Afriki, bi lahko pomagalo kardinalom iz teh delov sveta. Kot morebitnega bodočega papeža najpogosteje omenjajo Nigerijca Francisa Arinzeja, veliko možnosti pripisujejo kardinalom iz Brazilije, Mehike in Hondurasa. Vedno glasnejši postajajo tudi tisti, ki trdijo, da bo novi sveti oče Evropejec, saj naj bi iskali nekoga, ki bi dvomljivim množicam znova približal katoliško vero. Možni kandidati so Italijan Dionigi Tettamanzi, Avstrijec Christoph Schoenborn in Nemec Joseph Ratzinger. Slednji si je zaradi skrajne konservativnosti pridobil vrsto nasprotnikov in zato že izpadel z liste morebitnih naslednikov Janeza Pavla II., a ga v zadnjem času spet pogosteje omenjajo med kandidati, razlog pa je njegova starost. 77-letni kardinal namreč zagotovo ne bo papeževal tako dolgo kot Karol Wojtila, ki je zabeležil enega najdaljših pontifikatov v zgodovini, prav temu pa naj bi se želeli v prihodnje izogniti.
'Beli dim presenečenja'
Sicer velja, da kardinali, ki jih omenjajo kot bodoče papeže, konklave največkrat zapustijo kot kardinali. Beli dim, ki množicam na Trgu svetega Petra sporoča, da je nov papež izbran, pa je še vedno doslej naznanil presenečenje.