Pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije je Zečević ponovil, da je bila granata, ki je 5. februarja 1994 na sarajevski tržnici Markale ubila več kot 60 ljudi, izstreljena z ozemlja pod srbskim nadzorom. Milošević pa je nasprotno zatrdil, da bi lahko granato izstrelili z muslimanskih položajev.
Kot je še dejal nekdanji jugoslovanski predsednik, so zaščitne enote Združenih narodov (UNPROFOR), ki so si ogledale tržnico Markale, sprva menile, da je granata priletela z muslimanskih položajev, vendar so kasneje ocenile, da ni mogoče določiti, od kod je bila izstreljena granata.
Zečević je pojasnil, da je na podlagi globine kraterja, v katerem so našli ostanek granate, ocenil kot padca in hitrost, s katero je na sarajevsko tržnico priletela granata. Pri tem je ugotovil, da je bilo granato mogoče izstreliti le s položajev vojske Republike srbske, oddaljenih od štirih do šestih kilometrov. Milošević je te trditve zavrnil in menil, da so dokazi UNPROFOR pokazali, da je granata priletela z manjše oddaljenosti oziroma z muslimanskih položajev.
Sojenje Miloševiću, ki je obtožen vojnih zločinov, zločinov proti človečnosti in genocida med vojno na Hrvaškem (1991-95), v BiH (1992-95) in na Kosovu (1998-99), se je začelo 12. februarja 2002. Nekdanji jugoslovanski predsednik se na lastno željo pred sodiščem zagovarja sam, vendar pa mu je sodišče odredilo tri t. i. prijatelje sodišča, ki mu pomagajo z nasveti.
