Joseph Ratzinger je z dušo in telesom predan katoliški veri in cerkvi. O enem najvplivnejših ljudi v Vatikanu je veliko več kritik kot pohval. Je namreč oster zagovornik skrajno konservativnih stališč cerkve. Je neusmiljen preganjalec vseh in vsega, kar ni v skladu z doktrino katoliške cerkve. Iz cerkve je izobčil nemalo liberalcev. Svoja stališča, ki po mnenju nekaterih že mejijo na osebno teologijo, zagovarja z vso ostrino, zato mu pravijo tudi vatikanski rotvajler.
Nekdandji muenchenski nadškof Ratzinger se je rodil leta 1927 v bavarskem mestecu Marktrlu ob reki Inn. Študiral je teologijo in filozofijo, ki ju je kasneje predaval na vseh pomembnješih nemških univerzah. Leta 1951 je bil posvečen v duhovnika.
Kariero je začel kot duhovnik liberalnih nazorov, sodeloval je na drugem vatikanskem koncilu in takrat so ga celo imeli za levo usmerjenega teologa, preobrat v desno pa so sprožile ideje študentskega gibanja leta 1968. Leta 1981, štiri leta po posvetitvi v nadškofa, ga je papež Janez Pavel II, s katerim sta se zelo dobro razumela, imenoval za predstojnika kongregacije za nauk vere.Od leta 2001 pa je tudi dekan kardinalskega zbora.
Je velik učenjak, strokovnjak za biblijo, intelektualec in perfekcionist. Poleg nemščine in latinščine tekoče govori še štiri svetovne jezike. In kot pravijo njeegovi znanci je izjemen retorik.
"Kardinal Ratzinger je eden najpomembnejših ljudi v Vatikanu. Je odločen varuh nauka vere," meni poznavalec razmer v Vatikanu Wilton Winn. "Kardinala Ratzingerja kolegi zelo cenijo. Je bister. Izjemen teolog. Mislim, da bi bil dober papež, čeprav je popolno nasprotje Janeza Pavla II," pa je prepričan urednik katoliškega časnika Thomas J. Reese.
O 78-letnem kardinalu krožijo govorice, da kardinali, predvsem tisti zmernješe struje, v strahu pred izobčenjem iz cerkve, zelo pazijo kakšne besede izbirajo, ko se pogovarjajo z njim. Da, kljub nenakšni karizmi, nima daru za odprto in sproščeno komunikacijo priznava tudi njegov brat.
"Nima, kako naj rečem, tiste prirojene sposobnosti, tistega sproščenega pristopa do ljudi, ne zna jih očarati. Je bolj zadržan. Moj brat je dosegel zelo veliko. Vendar mislim, da bi bilo papeževanje zanj dodatno breme," je povedal Georg Ratzinger.
Kritiki Ratzingerju očitajo verski fundamentalizem, bojijo se, da bi z njegovim prihodom na čelo rimokatoliške cerkve vsa oblast in vpliv prišla v roke kurije. Poznavalci razmer v Vatikanu so zato prepričani, da se bo prepad med množicami in njihovimi verskimi voditelji še poglobil.
Z izjavo, da bi se moralo celotno krščanstvo podrediti Vatikanu pa se je kljub kasnejšemu javnemu opravičilu za izrečeni stavek, hudo zameril ostalim krščanskim cerkvam, še posebej pravoslavcem. Sicer naj Ratzinger ne bi želel papeškega stola, pred leti je celo izjavil, da bi moral mesto prevzeti kdo iz Afrike, namignil pa je tudi, da se želi upokojiti.
