Kdo je Ratko Mladić?

Ratko Mladić se je rodil 12. marca 1942 v vasi Kalinovik v BiH. Vojaško kariero je začel v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA) nekdanje SFRJ. Ko se je leta 1991 začela vojna v nekdanji Jugoslaviji, je poveljeval 9. korpusu JLA v bojih s hrvaško vojsko na območju Knina. Kasneje mu je Beograd zaupal poveljstvo JLA na območju BiH s sedežem v Sarajevu. Oktobra 1991 je dobil čin generalmajorja, leto pozneje pa so ga povišali v generalpodpolkovnika. 

Ko je skupščina bosanskih Srbov maja 1992 izglasovala oblikovanje srbske vojske v BiH, je Mladić postal njen poveljnik. Na tem položaju je ostal ves čas vojne v Bosni in Hercegovini (1992-1995), leto dni po podpisu Daytonskega mirovnega sporazuma oziroma oktobra 1996 pa ga je naslednica Radovana Karadžića na položaju predsednika Republike srbske, Biljana Plavšić, razrešila in moral se je uradno upokojiti. 

Obtožen genocida

Mladić je tako kot Karadžić na haaškem sodišču obtožen genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti med vojno v BiH. Osrednja dogodka med vojno v BiH, za katera naj bi bil Mladić skupaj s Karadžićem kazensko odgovoren tako kot posameznik kot tudi po poveljniški odgovornosti, sta bila 43 mesecev trajajoče obleganje Sarajeva in zavzetje Srebrenice, ki leži tik ob meji BiH s Srbijo. 

V Srebrenici, kamor se je med srbskim obleganjem območja zateklo skoraj 30.000 Muslimanov, se je zgodil eden najhujših pokolov v Evropi po koncu druge svetovne vojne. Srbske sile so ofenzivo na Srebrenico začele 9. julija 1995, Združeni narodi kljub pozivom niso posredovali, Mladić pa je v mesto s svojo vojsko 11. julija vkorakal v spremstvu srbskih televizijskih kamer. "Osvoboditelji srbske Srebrenice" so ločili ženske z otroki od moških in dečkov, slednje pa nato odpeljali, kot so pojasnjevali, na "zaslišanje zaradi suma vojnih zločinov". Do 19. julija so nato enote pod Mladićevim poveljstvom ubile skoraj 8000 zajetih muslimanov. 

Haag ga čaka že deset let

Haaško sodišče je leta 1995 objavilo obtožnico zoper Mladića. Po koncu vojne v BiH leta 1995 se je sicer vrnil v Beograd, kjer je užival odkrito podporo tedanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića. Haaški obtoženec se je odkrito kazal v javnosti vse do aretacije Miloševića aprila 2001, ko so ga nove oblasti dva meseca pozneje izročile sodišču v Haagu. 

Od takrat se je za Mladićem bolj ali manj izgubila vsaka sled. Pojavila so se namigovanja medijev ter "zaupnih" ali "dobro obveščenih virov", ki so Mladića videli bodisi v Republiki srbski ali pa v Srbiji oziroma Črni gori. Uradna Banja Luka, Beograd in Podgorica so vztrajno zatrjevali, da ne vedo, kje je, in da ga ne skrivajo. 

Del Ponte: Mladić je v Srbiji

Glavna haaška tožilka Carla Del Ponte je več let trdi, da se Mladić v glavnem skriva nekje v Srbiji, medtem ko naj bi Karadžić ves čas spreminjal skrivališče in naj bi se skrival na območju od Republike srbske do Srbije in Črne gore. Pogosto je tudi javno kritizirala nekdanje mirovne sile v BiH (SFOR), ker jim po desetih letih ni uspelo ujeti Mladića in Karadžića. Nekajkrat je celo zagrozila, da bo odkrila, kateri mednarodni dejavnik naj bi bil odgovoren, ker sta oba še na prostosti. Dodatno se je pritisk za aretacijo Mladića povečal, potem ko so v Španiji decembra lani aretirali hrvaškega generala Anteja Gotovino, ki ga haaško sodišče prav tako obtožuje vojnih zločinov.

Kaj mu očitajo?

V točkah obtožnice, ki Mladića bremenijo genocida in sodelovanja pri genocidu, ga haaško sodišče obtožuje, da je od 12. maja 1992 do 22. decembra 1996 skupaj z drugimi sodelujočimi v "združenem zločinskem delovanju" načrtoval, ukazal in izvedel "premišljeno delno uničenje" bosanskih Muslimanov kot nacionalne in verske skupine v občinah Ključ, Kotor, Varoš, Prijedor, Sanski Most in Srebrenica. 

V obtožnici je še navedeno, da je Mladić odgovoren za poboj "več tisoč muslimanskih moških v Bratuncu, Srebrenici, Vlasenici in Zvorniku" po padcu Srebrenice, ki je bil izveden "na organiziran in sistematičen način v nekaj dneh, istočasno z nasilno premestitvijo preostalih bosanskih Muslimanov iz Srebrenice".

Poleg tega ga obtožnica v istem obdobju med drugim bremeni pregona muslimanskih in hrvaških civilistov iz 22 občin v BiH, topniškega, minometnega in ostrostrelskega obstreljevanja civilnih ciljev v Sarajevu kot tudi zajetja pripadnikov mednarodnih sil v BiH za talce po zračnih napadih zveze NATO na položaje vojske Republike srbske maja 1995.