V sobi ameriškega predsednika Baracka Obame je bil zbran celoten državni vrh, zunanja ministrica Hillary Clinton, obrambni minister Robert Gates, načelnik generalštaba Mike Mullen in vodilni svetovalci. Besedo prevzame direktor ameriške obveščevalne službe Cia Leon Panetta, se obrne k enemu izmed prisotnih in mu reče: "John, nadaljuj".
Takoj zatem pa analitik v srednjih letih začne zbranim pojasnjevati, da je Cia prepričana, da se v poslopju v pakistanskem mestu Abotabad skriva nihče drug kot Osama bin Laden, takratni prvi mož teroristične mreže Al Kaida. Na koncu ga Obama vpraša, kolikšno je njegovo prepričanje, da je tam res bin Laden. "Približno 80-odstotno," mu odvrne John, pri tem pa pove, da ga niso uspeli fotografirati s sateliti, a da tako močnega prepričanja do takrat ni bilo.
Ostalo je zgodovina, Obama sprejeme njegove trditve, vpraša Mullena, če je vojska pripravljena prevzeti svojo nalogo. Admiral odgovori pritrdilno in poveljniku posebnih enot Tjulnjev ukaže, da opravijo nalogo.
Zgodba se zdi, kot da bi brali vohunski roman Toma Clancyja, v katerem je glavni junak Jack Ryan, Ciin analitik, ki je prvi ugotovil, da se je poveljnik sovjetske podmornice odločil prebegniti ali pa da so v Kolumbiji izvedli operacijo, ki je presegla vse pravne okvirje.
Prav tak človek naj bi bil že omenjeni John. Medijska agencija Associated Press je pred kratkim objavila obsežno zgodbo o njemu, veteranu Cie, ki je deset let na sedežu agencije v Langleyju po svetu iskal bin Ladna in bil tudi prepričan, da ga bo našel.
Njegovo ime je seveda izmišljeno, a gre za človeka, ki je v preteklosti delal na oddelkih, ki so se ukvarjali z Balkanom in Rusijo. Zaslovel pa je, ko je začrtal profil takrat novega ruskega voditelja Vladimirja Putina. Nekdanjega agenta službe KGB so namreč mnogi videli le kot prehodno rešitev po koncu vladavine Borisa Jelcina. A John je opravil poglobljeno analitično delo in ugotovil, da gre za osebo, ki bo prevzela oblast in Rusiji vladala več let.
Na tisoče dokumentov
Svoje kakovosti John kaže s tem, ko lahko v stvareh, ki so na prvi pogled nepomembne, vidi globlji pomen. "Vedno je znal prikazati širše posledice detajlov, ki smo jih zbrali," je dejal nekdanji namestnik direktorja Cie John McLauglin. Po terorističnih napadih 11. septembra 2001 so Johna premestili v protiteroristični oddelek. In takrat se začne njegov lov na bin Ladna.
V teh desetih letih so mu celo ponujali premestitev na drug oddelek, a se je sam odločil, da bo ostal pri svojem delu, dokler ne bo izpolnil cilja. Prav on naj bi namreč odigral ključno vlogo pri prijetju vseh večjih teroristov (Abuja Zubajda, Abd al Naširija in Halida Šejka Muhameda). A glavna tarča je bila na prostosti.
Skupaj s svojo ekipo so pregledovali na tisoče dokumentov, da bi le našli kakšno sled. Zadnja sled, ki so jo imeli, je bila namreč v afganistanskem gorovju Tora Bora. Poleg tega je Johna zanimalo tudi bin Ladnovo življenje, s čimer je poskušal najti odgovor na ključno vprašanje: Kakšno skrivališče bi si izbral tak človek. Članom ekipe je ves čas govoril, da morajo preveriti vsak podatek o vseh članih njegove družine in o sodelavcih, ki bi lahko bili v stiku z bin Ladnom. "On je tam nekje in mi bomo tja prišli" je govoril pogosto.
Njegov ugled v agenciji je rastel iz leta v leto. Eden izmed njegovih upokojenih šefov je dejal, da ni nikoli zares vedel, kakšen je njegov položaj. "Vedel sem le, da gre za človeka, ki sem ga poslušal na vsakem sestanku," je pojasnil neimenovani vir.
In potem se končno zgodi preboj. Ženska iz tega oddelka je leta 2007 prišla na sled kurirju, kateremu je bin Laden popolnoma zaupal. Gre za Abuja Ahmeda Kuvajtija. Vsi so se v prepričanju, da jih bo pripeljala do cilja, oprijeli za to sled. Avgusta lani so ga naposled locirali v Abotabadu, Cia pa je v hišo v bližini njegovega poslopja poslala svojo ekipo. In vsi so čakali na končno potrditev.
A te ni in ni bilo, kljub temu pa Obama ni izgubljal upanja. John je svoji ekipi ves čas govoril, naj takoj izrazijo dvom, če menijo, da ne gre za Osamo bin Ladna in tako obvarujejo življenja Američanov. In takega podatka ni imel nihče.
Dva dni po končani operaciji je John skupaj s Panetto prišel pred pristojni odbor senata, kjer je vedno zadržani analitik končno popustil. Ko je začel razlagati podrobnosti operacije, pa je dobil cmok v grlo, se ustavil in zajokal.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.