Glavni državni tožilec Mladen Bajić želi s preiskavo priti do dna govoricam, da naj bi določene osebe namerno ovirale dostop do dokumentov, ki so na obnovljenem procesu prispevali k zmanjšanju kazni za zločine, ki naj bi jih Tihomir Blaškić storil med vojno v BiH, s 45 na devet let zapora.
Blaškićev odvetnik Anto Nobilo je zadnje dni v pogovorih za medije večkrat zatrdil, da so posamezniki iz hrvaških obveščevalnih služb obrambi namerno ovirali dostop do dokumentov, ki so vsebovali podatke v prid Blaškića. Dostop naj bi bil oviran predvsem do dokumentov, ki bi lahko krivdo naprtili tudi nekdanjemu hrvaškemu vrhu, vključno z nekdanjim hrvaškim predsednikom Franjom Tuđmanom in obrambnim ministrom Gojkom Šuškom.
Blaškić je medtem za sredino izdajo časnika Novi list povedal, da hrvaških oblasti ne obtožuje skrivanja dokumentov, ki bi lahko pomagali njegovi obrambi. "Ne mislim, da je bilo skrivanje dokazov splošen interes oblasti. Prej menim, da so bili posamezniki tisti, ki so ovirali mojo obrambo," je dejal. Pojasnil je, da je v Haag odšel prostovoljno in da nikomur, niti Tuđmanu, ne zameri, ker njegovim odvetnikom ni bil dovoljen dostop do državnih arhivov.
Z 19-ih točk obtožnice na tri, s 45 na osem let zapora
Haaško sodišče je Blaškiću leta 2000 izreklo 45-letno zaporno kazen zaradi vojnih zločinov med hrvaško-muslimanskim spopadom v osrednji BiH. Prvostopenjski senat je takrat Blaškića v 19 točkah obtožnice spoznal za krivega vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v dolini Lašve od sredine leta 1992 do leta 1994; med drugim naj bi 16. aprila 1993 ukazal pokol več kot sto muslimanov v vasi Ahmiči.
Blaškićeva obramba se je na obsodbo pritožila in predstavila nove dokaze v prid svojega varovanca, do katerih je prišla po prvostopenjski obsodbi. Pritožbeni senat haaškega sodišča je 29. julija letos ocenil, da je prvostopenjski senat razsodbo sprejel na podlagi napačnih pravnih standardov, zato je razveljavil večino obsodb, vključno za zločin v Ahmičih. V nasprotju s prvostopenjskim senatom je ugotovil, da obtoženi ni ukazal poboja in ni vodil enot, ki so zagrešile ta zločin. Po ugotovitvah pritožbenega senata je obstajala dvojna linija poveljevanja, Blaškić pa ni nadziral enote, ki je zagrešila zločin. Novi dokazi tudi potrjujejo, da so drugi odgovorni za načrtovanje in poveljevanje med pokolom, je sklenil pritožbeni senat.
Pritožbeni senat je do enakih zaključkov prišel tudi glede zločinov, storjenih med napadi na druge vasi osrednje v BiH, in ga tudi v teh primerih opral vsakršne odgovornosti. Ohranil je le tri točke obtožnice o vojnih zločinih proti Blaškiću, in sicer zaradi nečloveškega ravnanja z vojnimi ujetniki, ki so jih med drugim uporabili za živi ščit. Predsednik haaškega sodišča Theodor Meron je kljub temu odobril zahtevo obrambe, da Blaškića iz zapora izpustijo pred odsluženjem celotne kazni, čeprav je preživel za zapahi le osem let in štiri mesece. Obtoženec se je tako v ponedeljek vrnil na Hrvaško.