Kdo naj se vmešava v spor?

Zadnja različica poročila o napredku Hrvaške na poti v EU pred plenarno razpravo v Evropskem parlamentu ne bo vključevala izrecnega poziva k rešitvi odprtih vprašanj meje med Slovenijo in Hrvaško z "arbitražo", temveč splošnejši poziv k "posredovanju tretje strani". Poziv naj bi dodatno "posplošili" tudi s tem, da naj se ne bi več nanašal le na Hrvaško in Slovenijo, temveč na "Hrvaško in sosednje države", je pojasnil poročevalec Hannes Swoboda (PES).

"Če rešitve odprtih vprašanj meje ne bo mogoče najti dvostransko, naj pri tem posreduje tretja stran," se glasi neuradni prevod nemške različice dopolnila, ki ga je do izteka roka za oddajo predlogov sprememb, predložil avtor poročila, socialistični poslanec iz Avstrije Swoboda.

S takšno rešitvijo sta slovenska poslanca Alojz Peterle (EPP/Nsi) in Borut Pahor (PES/SD), ki dejavno spremljata oblikovanje spornega poročila, zadovoljna. Verjameta namreč, da "ne bo vnašala novih napetosti v odnose med državama pa tudi ne delila Evropskega parlamenta".

Peterle je sicer optimističen, da se kalvarija oblikovanja poročila o Hrvaški lahko konča s "kompromisom, po katerem ne bo treba oznanjati zmagovalcev in poražencev". Z omenjenim besedilom naj bi se namreč strinjali tako v Evropski ljudski stranki (EPP) kot v socialistični skupini, iz katere je tudi Swoboda.

"Ena in druga stran je poskusila uravnotežiti besedilo in ta poskus uravnoteženja se je ustavil na meji, ki je za Slovenijo sprejemljiva," je potrdil tudi Pahor, ki prihaja iz enake stranke kot Swoboda. To naj bi bilo to, je menil Pahor, a dodal, da so presenečenja seveda kljub temu še vedno mogoča.

Hkrati Peterle in Pahor poudarjata, da se iz poročila ne bi smel črtati poziv obema vladama, naj izkoristita vse možnosti za dogovor o odprtih vprašanjih meje, pri čemer naj upoštevata tudi dosedanje dogovore in sklepe Evropskega sveta iz junija 2004. Omenjeni dogovori naj bi vključevali tudi sporazum Drnovšek-Račan, evropski sklepi pa se nanašajo na ekološko ribolovno cono.

Črtanje tega dela naj bi sicer po neuradnih podatkih predlagal poročevalec v senci Bernd Posselt (EPP). Poleg tega bi "poskus uravnoteženja" utegnil zamajati tudi predlog liberalca Alfonsa Andrie (ALDE), ki nasprotno predlaga izrecno sklicevanje na tristranski dogovor, s katerim so se Italija, Slovenija in Hrvaška 4. junija 2004 v Bruslju dogovorile, da ne bodo sprejemale enostranskih potez v Jadranu.

Slovenski poslanec iz liberalnih vrst Jelko Kacin (ALDE/LDS) ob tem opozarja, da bo za rešitev "potrebnega še veliko usklajevanja" ter poudarja, da je Hrvaško treba spodbujati in si prizadevati, da proces širitve ostane živ. Vsi predlogi sprememb naj bi bili po njegovih besedah znani v četrtek.

O dokumentu, ki sicer ni zavezujoč, bodo evropski poslanci razpravljali na plenarnem zasedanju v Strasbourgu prihodnjo sredo, glasovali pa predvidoma v četrtek. "Resolucija parlamenta bo stranema pomagala najti dvostransko rešitev, ki bi morala biti dosežena pred slovenskim predsedovanjem," pomen dokumenta ocenjuje Posselt.

Poročevalec v senci je sicer opozoril, da "Slovenija nima pravice blokirati članstva Hrvaške v EU zaradi odprtih vprašanj meje". "Jasno je treba povedati, da smo Slovenijo sprejeli kot članico, preden je rešila te probleme," je pojasnil v pogovoru s hrvaškimi novinarji v Bruslju.

O kompromisnem predlogu, ki opredeljuje slovensko-hrvaške odnose, je odbor glasoval v dveh delih. Prvi del, ki vključuje poziv obema vladama, naj izkoristita vse razpoložljive možnosti za dogovor o odprtih vprašanjih meje ob upoštevanju doslej doseženih dogovorov in sklepov Evropskega sveta iz junija 2004.

Drugega, ki v primeru neuspešnih dvostranskih pogovorov poziva k premisleku o mediaciji tretje strani ali mednarodni arbitraži, pa je zavrnil. Odbor je tako podprl slovenske predloge za vključitev dosedanjih sporazumov in evropskih sklepov, ne pa tudi poziva k arbitraži, za kar se izrecno zavzema Hrvaška.

Rupel: Stvari gredo v pravo smer

Zunanji minister Dimitrij Rupel je izrazil zadovoljstvo nad končnim besedilom poročila o napredku Hrvaške na poti v EU. "Stvari gredo v pravo smer in mislim, da smo lahko zadovoljni," je povedal Rupel, ob tem pa posebej pohvalil delovanje slovenskih evropskih poslancev.

Kot je povedal, je slovenska vlada "storila vse, kar je bilo mogoče, nove potrebe za to, da bi se angažirala v postopku, ki je izključno parlamentaren, ni". H končnemu besedilu poročila o napredku Hrvaške pa so prispevali tudi evropski poslanci iz Slovenije, ki so bili izjemno aktivni in so dobro razumeli problem, je poudaril Rupel.

"Poročilo za Hrvaško je ugodno in ne zapira vrat, ne želi delati nobene škode nikomur, takšen je tudi slovenski interes," je povedal Rupel. "Seveda pa ne bi želeli, da bi v poročilu, ki se tiče neke druge države, Slovenija dobila neka navodila," je dodal minister.