Delavci v palači ZN v Ženevi so že jeseni med obnovo v sobi poleg glavne dvorane odkrili tehnološko dobro dodelano prisluškovalno napravo, o čemer je v četrtek najprej poročala švicarska televizija, v petek pa je tiskovna predstavnica ZN Marie Heuze novico potrdila.
Več od potrditve odkritja prisluškovalne naprave ni povedala, ker menda preiskava doslej ni uspela odkriti, kdo je napravo podtaknil in najverjetneje tudi ne bo. Stavbi ZN v Ženevi in New Yorku sta posejani s prisluškovalnimi napravami, ki jih namesti vsaka država, ki ima tehnološke zmogljivosti, dostop in dovolj interesa.
Prisluškovanja so vajeni
Zato so takšna odkritja ponavadi bolj nerodna za ZN kot za prisluškovalce, saj vodstvo svetovne organizacije ne more narediti veliko. Še posebej, če odkrijejo prisluškovanje katere od članic Varnostnega sveta.
Visoki predstavniki ZN se zavedajo prisluškovanja in so zato navajeni, da se o kakšni pomembni zadevi pogovorijo nekje drugje v New Yorku, najbolje na ulici ali v kakšni restavraciji.
Zadnji odmeven primer je bilo razkritje nekdanje britanske ministrice Clare Short, ki je dejala, da je videla prepise prisluškovanja generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu v času priprav na vojaško operacijo proti Iraku leta 2003. Bolj kot za britansko vlado je bilo njeno razkritje nerodno za Annana, ki seveda ni mogel storiti nič proti temu in se dejstva, da mu prisluškuje še kdo drug kot Britanci, zanesljivo potihoma tudi sam zaveda.
