Kelly naj bi diplomatu Davidu Broucherju v februarju dejal, da je iraškim oblastem dejal, da se jim v primeru sodelovanja z mednarodnimi inšpektorji za orožje ni treba ničesar bati. Po Broucherjevih besedah je Kelly s tem želel povedati, da bi bil v primeru ameriške invazije lažnivec. Broucher je preiskovalni komisiji povedal, da je Kellyja tedaj vprašal, kaj se bo zgodilo v primeru, da ZDA napadejo Irak. Le-ta mu je odgovoril, da ga bodo našli mrtvega v gozdu. "Ta odgovor sem razumel tako, da s tem misli, da ga bodo na nek način napadli Iračani. Zdaj vidim, da je lahko razmišljal tudi v drugi smeri," je dejal Broucher. Broucher meni, da je Kelly v zvezi s tem občutil osebno stisko, invazija na Irak pa ga je postavila v moralno dvoumno pozicijo.
Broucher tudi verjame, da so bile britanske službe pod velikim pritiskom, da sproducirajo ozirma predstavijo čimbolj prepričljive dokaze o obstoju iraškega orožja za množično uničevanje. Najbolj sporen del dosjeja, ki je bil predstavljen septembra lani, govori o tem, da lahko Husein kemično ali biološko orožje uporabi v 45 minutah. Kelly po Brocherjevih besedah ni verjel, da bi Irak imel dosti omenjenega orožja, predvsem pa ni verjel, da bi ga lahko uporabili tako hitro, kot je bilo zapisano v dosjeju.
Danes ima Huttonova komisija, ki preiskuje okoliščine Kellyjeve smrti, prost dan, prihodnji teden pa bodo pred komisijo pričali najvišji britanski politiki: premier Tony Blair, obrambni minister Geoff Hoon in predsednik komiteja obveščevalnih skupnosti John Scarlett.