"Dajte mi priložnost in ponosni boste name," je po devetdesetih minutah besednega dvoboja, ki so ga v ZDA prenašale vse večje televizijske postaje, Američanom dejal demokratski predsedniški kandidat John Kerry.
Debata času v prostorih Univerze Miami v predmestju Miamija Coral Gables je bila posvečena nacionalni varnosti in zunanji politiki, pri čemer je George W. Bush v vseh anketah doslej krepko vodil pred Kerryjem, ki je moral ameriške volivce prepričati, da mu je tudi na tem področju možno zaupati. Kerry je od prve minute dalje napadal politiko predsednika Busha, ki mu ni ostal dolžan. "Ta predsednik je storil, mi je zelo žal, velikansko napako v presoji. Dobra presoja pa je tisto, kar pričakujemo od predsednika Združenih držav Amerike," je izjavil Kerry. Bush je na to odvrnil:" Moj nasprotnik bi rad, da pozabite, da je glasoval za uporabo sile, zdaj pa govori, da je to napačna vojna ob napačnem času na napačnem kraju. Ne vem, kako lahko vodiš državo k uspehu v Iraku, če govoriš: napačna vojna, napačen čas, napačen kraj."
Po mnenju anketirancev je teh 90 minut odšlo v prid Kerryja
Sodeč po hitri anketi televizije ABC je 45 odstotkov tistih, ki so si soočenje ogledali, menilo, da je bil boljši Kerry, 36 odstotkov, pa da je bil boljši Bush.
Po splošnem prepričanju tako neodvisnih kot tudi republikanskih in demokratskih komentatorjev, ki so neposredno po debati nastopili na ameriških televizijah, je Kerryju uspelo najmanj ohraniti upanje na zmago, potem ko so počasi obupavali že tudi ljudje okrog njegove kampanje. Pred debato je veljalo, da so teme pisane Bushu na kožo, ker mu Američani večinoma bolj zaupajo glede Iraka, čeprav jih večina meni, da vojna ni bila vredna žrtev. Vendar pa je Kerryju uspelo potrditi svoj sloves odličnega debaterja in politika, ki se najbolje znajde, ko je potisnjen ob zid.
'Republikanci se danes ne morejo počutiti dobro'
Soočenje je izrisalo jasno razliko v stališčih med obema kandidatoma, saj je Kerry Busha obtožil, da je naredil "kolosalno" napako z Irakom, končno pa mu je uspelo tudi na kratko predstaviti svoje stališče in načrt za izhod iz krize. "Moramo biti močni, nepopustljivi in odločni, polovil in pobil bom vse teroriste, kjer koli že so," je obljubil demokrat. "Republikanci se danes ne morejo počutiti dobro," je po koncu debate na televiziji CBS razlagal vodilni demokrat v senatnem odboru za mednarodne odnose Joe Biden. Kerryju je nocoj uspel preboj. Ta debata pomeni prelomnico in v zadnji debati bodo na vrsti domače teme, kjer je veliko močnejši od Busha, ki nocoj ni priznal niti ene same napake oziroma povedal, da bi kaj spremenil," je dejal Biden.
Razlika v izjavah privržencev enega ali drugega kandidata je bila po soočenju opazna, saj so demokrati odkrito slavili oziroma sprožali globoke izdihe olajšanja, republikanci pa so bili previdnejši in so govorili o neodločenem izidu oziroma o tem, da sta se dobro odrezala oba. Celo konservativni komentator Bill Kristol je na televiziji Fox priznal, da se je Kerry zelo dobro odrezal.
Kerry bolj odrezav
Bush je skušal gledalcem vtisniti v spomin trditev, da Kerry nenehno spreminja stališča, zato mu ne gre zaupati vodenja države v času vojne proti terorizmu, ko je potrebna neomajnost. Kerry pa je po drugi strani skušal prepričati gledalce, da ga je Bush polomil, ko je šel v Irak prehitro in brez pravega načrta za zmago v miru. Senator se je uspešno izvlekel iz Bushevega napada, ko je predsednik dejal, da je najprej v senatu glasoval za podelitev pooblastil predsedniku za vojno proti Iraku, potem pa glasoval proti 87 milijardam za podporo vojakom. "Sam sem naredil napako ko sem govoril o Iraku. Ampak predsednik je naredil napako, ko je napadel Irak. Kaj je hujše?" je vprašal Kerry.
Bush slabši pri pravilih
Prva predsedniška debata, ki je potekala pod strogimi pravili, o katerih sta se dogovorili kampanji obeh kandidatov, presenetljivo ni bila dolgočasna in moderator Jim Lehrer se je po mnenju večine komentatorjev dobro obnesel, saj je kandidatoma dopuščal, da sta odgovarjala na izzive nasprotnika. Presenetljivo je bilo tudi to, da je Kerry, ki velja za dolgoveznega politika odgovarjal do sekunde natančno, čeprav se je član njegove kampanje Ted Devine pred soočenjem skoraj stepel s člani komisije za predsedniške debate, ko je zahteval naj se zelena, rumena in rdeča luč, ki označujejo iztek časa za odgovor na vprašanje, umaknejo z govorniškega odra.
Bush se je znašel slabše in je večkrat odgovarjal prekratko, nekajkrat pa celo preveč na dolgo. Senatorju se je uspelo smehljati, poleg tega pa je po uvodnem zatikanju ob prvem vprašanju kasneje odgovarjal gladko, hitro in odločno.
Bush: 'Na volitvah bom zmagal jaz'
Glede Iraka je Bush uspel pri gledalcih utrditi prepričanje, da je bila odločitev pravilna in da bo neomajen, vendar pa večinoma sploh ni odgovarjal na Kerryjeve napade o Halliburtonu in napačni presoji, še slabše pa se je odrezal med razpravo o Severni Koreji in Iranu. Kerryju je uspelo pustiti vtis, da je Severna Koreja razvila jedrsko orožje v času, ko jo je Bush zanemaril in se namesto neposrednega pritiska na Pjongjang zatekel na pomoč h Kitajski. Bush je vztrajal, da so pogovori na ravni šestih držav edina rešitev, Kerry pa je zatrdil, da se lahko zadeva uredi veliko bolje z neposrednimi pogajanji med ZDA in Severno Korejo. Tudi glede Irana je obveljal vtis, da Kerry ve o čem govori in to počne z lahkoto, Bush pa je večkrat odločno zatrdil, da pozna svetovne razmere, kar je potrjeval z naštevanjem priimkov svetovnih voditeljev in besedami o ruskem predsedniku Vladimirju Putinu, ki ga je imenoval kar Vladimir. Bushu je uspevalo, da med svoje odgovore vedno vključi tudi trditev, da Kerry sovražnikom pošilja zmedena sporočila in da se ne more odločiti, vendar pa to ni izzvenelo tako učinkovito kot prej med kampanjo, saj je Kerry nemudoma odgovoril, da ima tudi glede Iraka eno samo nespremenjeno stališče. "Sadam Husein je predstavljal grožnjo. Obstajal je pravilen način, kako to grožnjo odpraviti in napačen način. Predsednik je izbral napačnega," je dejal Kerry.
Bush se je lepo znašel ob vprašanju ali resno misli, da bi izvolitev Kerryja povečala nevarnost terorističnega napada na ZDA. "To se ne bo zgodilo, enostavno zato, ker bom na volitvah zmagal jaz," je dejal Bush, ki je Kerryja vmes mimogrede "obtožil", da podpira Mednarodno kazensko sodišče (ICC) in nasprotuje protiraketni obrambi (NMD). Kerryju pa je med odgovore uspelo vriniti obtožbo o Bushevem zmanjševanju davkov za bogate, namesto da bi denar namenil za domovinsko varnost, zdravstvo, šolstvo in druge stvari, kot tudi nasprotovanje znanosti in Kjotskemu protokolu.
Kerry bo ohranil doktrino preventivnih napadov
Kerry je gledalce prepričeval, da bo tudi on ohranil doktrino preventivnih napadov, ki po njegovem velja že od časa hladne vojne in ne bo nikomu dovolil pravice do veta glede ameriške varnosti. Obenem pa se ne bo zaletaval in odrival zaveznikov, vendar pa je pri tem storil edino napako med debato, ko je malce zmedeno dejal, da ne bo napadel nikogar brez "izpolnitve globalnega testa". To je Bush nemudoma zagrabil in dejal, da ne ve o čem Kerry govori, skupaj s predsednikom pa tudi člani njegove kampanje med televizijskimi komentarji. Kljub slabim izkušnjami po napadih skupine vietnamskih veteranov, ki sovražijo Kerryja, ker je po prihodu domov vojno kritiziral, je senatorju uspelo celo omeniti svoje izkušnje, v smislu, da se zaveda, kako je vojakom v bojnih vrstah, zaradi tega jih ne bo nikoli pošiljal v vojno brez načrta za zmago v miru.
Medtem ko se je Kerry uspel pokazati kot dovolj verodostojna alternativa Bushu,pa je predsedniku uspelo utrditi mnenje o njem kot politiku globokih prepričanj in nazorov, ki bo preganjal sovražnika po vsem svetu, da se Američanom ne bo potrebno boriti doma. Kerry je obljubil, da bo pobil vse teroriste, vendar bo to počel z zavezniki. Iraško krizo bo rešil menda tako, da bo klical mednarodno konferenco in povabil druge države, naj sodelujejo, ter pospešil urjenje iraških vojaških in policijskih enot. Senator je posebej poudaril, da bo dal tudi s tem Iračanom jasno vedeti, da ZDA nameravajo oditi, ne pa ostati pri naftnih nahajališčih do neskončnosti.