John Kerry je s streljanjem divjih gosi v četrtek po Ohiu dokazoval, da je pravi Američan, metodist George W. Bush pa se je 44 let potem, ko je John F. Kennedy prisegal, da na njegove odločitve ne bo vplival Vatikan, za zaprtimi vrati ob navzočnosti fotografov srečal s katoliškim nadškofom Philadelphije, kardinalom Justinom Rigalijem.
Busheva kampanja se je nemudoma ponorčevala iz Kerryja, da se spet dela, da je nekaj, kar ni, vodja Nacionalne orožarske zveze (NRA) Wayne LaPierre, pa je dodal, da demokrat ni nikakršen prijatelj ameriških lovcev, ampak odločen nasprotnik pravice do orožja. Kerry je sicer lovec od mladih let in vsaj javno ne nasprotuje pravici do nošenja orožja, še posebej ne v državah, kot so Ohio, Zahodna Virginija in Pensilvanija, kjer bodo letošnje volitve zelo tesne. Kerryjevo postavljanje s šibrovko med koruzo in blatom sredi kampanje pa je neposredna posledica napadov republikancev in NRA, ki vidijo v Bushu trdnejšega zaveznika. NRA je Bushevi kampanji namenila 20 milijonov dolarjev in štiri milijone svojih članov, saj se zaveda, da ne bo z ničemer oviral razvoja orožarske industrije.
Kerry se je udeležil tudi velikega predvolilnega zborovanja v podporo zveznemu financiranju raziskav izvornih celic človeških zarodkov, kjer je dobil pomembno podporo Dane Reeve, vdove Christopherja Reevea, ki je posvetila svoje življenje iskanju zdravila za razne bolezni, predvsem pa za paralizo, zaradi katere je bil njen mož priklenjen na invalidski voziček. Bushevo stališče glede raziskav izvornih celic je precej nejasno, saj po eni strani trdi, da nasprotuje uničevanju življenja, njegova kampanja pa nenehno poudarja, da je Bush prvi predsednik v zgodovini, ki je leta 2001 odobril financiranje tovrstnih raziskav, sicer le v omejenem obsegu.
"Bush s svojo skrajno ideologijo upočasnjuje znanost, namesto da bi jo pospeševal. Če bi živel v drugih časih, bi bil verjetno na strani svečarskega lobija proti elektriki, na strani izdelovalcev fijakarjev proti avtomobilom in na strani pisalnih strojev namesto računalnikov," je bil v opisu nasprotnikove politike slikovit John Kerry.
Bush pa je imel v četrtek govor, za katerega so napovedali, da bo v njem pojasnil svojo zdravstveno politiko, vendar je bil večinoma namenjen napadom na Kerryjev načrt. Bush ni šel v podrobnosti, ampak je privržencem razložil, da je Kerryjeva zdravstvena politika eno samo državno vmešavanje v zadeve ljudi in katastrofalna za proračun. Bushevi privrženci so lahko slišali, da hoče Kerry doseči, da bi država ljudem diktirala, kako naj živijo.
Demokratski predsedniški kandidat John F. Kennedy je moral leta 1960 obljubljati Američanom, da ne bo delal po navodilih Vatikana, ampak v interesu Američanov, in je postal prvi katoličan, ki mu je uspelo priti v Belo hišo. Bush pa je letos junija med obiskom Vatikana prosil za pomoč pri prepričevanju katoliških škofov, naj bodo agresivnejši pri poudarjanju družinskih in življenjskih vrednot, kot sta prepoved porok med homoseksualci in nasprotovanje splavu. V zvezni državi Pensilvanija, kjer je Bush leta 2000 za las izgubil proti demokratu Alu Goreu, je 23 odstotkov prebivalcev katoličanov, ki jih hoče Bush, tudi s pomočjo cerkvenih veljakov, prepričati, naj volijo zanj. Četrtkovo srečanje s kardinalom Rigalijem naj bi bilo zasebno, vendar je Busheva kampanja poskrbela, da so zanj izvedeli vsi mediji, fotografi pa so lahko srečanje ovekovečili za potrebe predvolilne kampanje.
K vsakodnevnemu obmetavanju s kritikami sta prispevala tudi podpredsedniška kandidata. Demokrat John Edwards je spraševal, kdo skrbi za državo, ker so svetovalka za nacionalno varnost Condoleezza Rice in drugi ministri "presenetljivo" na turnejah po zveznih državah, kjer ankete napovedujejo tesen izid. Republikanec Dick Cheney pa se je norčeval iz Kerryjevega lova na gosi.
Po zadnji anketi vodi Kerry
Zadnja anketa javnega mnenja daje Kerryju tri odstotke prednosti, kar pa je še vedno v okviru statistične napake, tako da je tudi v tej anketi tekma izenačena.
Anketa ugotavlja, da se razmerje ni spremenilo od prve televizijske debate, v kateri se je Bush slabo odrezal, prav tako pa ugotavlja, da je Kerryjeva taktika prepričevanje volivcev, ki želijo sprememb, Busheva pa podpihovanje strahu pred terorizmom. Busheva prednost je v tem, da Američani niso bili nikoli v zgodovini naklonjeni zamenjavi predsednika sredi vojne, Kerryjeva prednost pa v tem, da kar 56 odstotkov udeležencev ankete meni, da gredo ZDA v napačno smer. Kerryjevo upanje ohranja tudi podatek, da Bushevo delo odobrava le 47 odstotkov vprašanih, kar za predsednika dober teden pred volitvami ni dober znak. Ne glede na to, kdo bo zmagal na predsedniških volitvah, pa se v kongresu ne obetajo večje spremembe, saj anketa ugotavlja, da imajo demokrati 47 odstotkov podpore, republikanci pa 46.