Latvijski parlament je opustil načrte o tem, da bi nekdanjim agentom sovjetske obveščevalne službe KGB in nekdanjim gorečim komunistom prepovedal sodelovanje na junijskih volitvah v Evropski parlament, saj je napoved omenjenega ukrepa sprožila oster protest pravnikov in skupin za zaščito človekovih pravic.
Predsednica odbora za pravne zadeve v latvijskem parlamentu Solvita Aboltina je opozorila na možnost, da bi kritike o kršenju demokratičnih pravic delu svojih državljanov lahko prišle tudi iz tujine. "Kot politiki bi morali biti dovolj pogumni, da bi uvideli, kakšen vpliv bi tovrstne omejitve imele na to, kako druge demokratične države gledajo na Latvijo," je dejala. "Smo leta 2004 in Latvija je skorajšnja članica Evropske unije, zato bi bile take omejitve čudne in brez pravne osnove," je dodala.
Prepoved za parlamentarne volitve ostaja
Če bi latvijski parlament sprejel ta zakon, bi namreč zagotovo sprožil burne odzive vsaj med nekaterimi sedanjimi komunistično usmerjenimi evropskimi poslanci. Odločitev parlamenta, da nekdanjim članom KGB in komunistom ne bo preprečil udeležbe evropskih volitev, pa ne bo vplivala na veljavnost te omejitve, ko gre za latvijske parlamentarne volitve, je še dodala Aboltinova. Prepoved sodelovanja na latvijskih volitvah je država uvedla leta 1994, iztekla pa naj bi se junija letos.
Pravnica latvijskega urada za človekove pravice Liga Biksiniece, je ob tem menila, da so bile omejitve političnih svoboščin za nekdanje KGB-jevce in komuniste v 90. letih 20. stoletja upravičene, ker so ti ljudje predstavljali nevarnost za komaj pridobljeno samostojnost Latvije. Sedaj pa po njenem mnenju ta grožnja ne obstaja več in bi zato prepoved morali odpraviti. Velja omeniti, da je bila Latvija več kot pol stoletja pod okupacijo Rdeče armade, sovjetska tajna policija KGB pa je v tem obdobju zaprla na tisoče političnih oporečnikov.
