'Rusija grozi z jedrskimi napadi, mi se bomo spopadli z vsemi silami'

Razmere v Ukrajini so vedno bolj napete. "Rusija je prek različnih neformalnih kanalov večkrat zagrozila Kijevu, da bo v primeru, če se spopadi na vzhodu države nadaljujejo, z jedrskim orožjem napadla Ukrajino," je na svoji Facebook strani zapisal ukrajinski obrambni minister Valerij Geletej.

"Rusija je izgubila hibridno vojno v Ukrajini. Naše oborožene sile so ruske plačance in saboterje prisilili k umiku in jim zadale številne udarce. To je tudi razlog, da Kremelj pripravlja vojaško invazijo na Kijev," je še zapisal ukrajinski obrambni minister. "Operacija osvoboditve vzhoda Ukrajine je končana. Čas je, da pripravimo zanesljivo obrambo zoper Rusijo, ki nima apetitov zgolj po ozemljih na vzhodu države, pač pa namerava zavzeti tudi preostala območja," je zapisal Geletej, ki je prepričan, da je Ukrajina pred vojno, kakršno Evropa še ni videla od konca druge svetovne vojne. "Moramo pokazati, da se Ukrajina ne namerava predati. Z agresorjem se moramo spopasti z vsemi silami," je še zapisal v pozivu.

Italijanski časnik La Repubblica poroča, da je ruski predsednik Vladimir Putin v telefonskem pogovoru s predsednikom evropske komisije Josejem Barrosom dejal, "da bi lahko njegova vojska prevzela nadzor nad Kijevom v zgolj dveh tednih", če bi to želela. S tem je samo še poslabšal že tako napete odnose med Ukrajino in Rusijo.

Rusija grozi s peklom

Bruselj je v ponedeljek zoper Rusijo napovedal nove sankcije, zveza Nato pa je napovedala, da bo v luči zaostrovanja razmer v Ukrajini okrepila prisotnost v vzhodni Evropi. Vidnost svoje prisotnosti na vzhodu Evrope bo Nato okrepil z vzpostavitvijo "bojne konice", posebne skupine sil za zelo hitro odzivanje. S tem bodo po besedah generalnega sekretarja Nata Andersa Fogha Rasmussena zagotovili, da bo imelo zavezništvo ob pravem času na voljo prave sile in opremo.

Ob grožnjah je predsednica zgornjega doma ruskega parlamenta, sveta federacije, Valentina Matvijenko, opozorila, da "imajo resne korake in protiukrepe, če se bo spirala sankcij razširila". Rusija takšnih ukrepov ni podpirala, vendar če bodo zahodni politiki prisilili Rusijo, da sprejme povračilne ukrepe, "jih čaka pekel", je še dejala.

Popov: Rusija namerava spremeniti svojo vojaško doktrino

Po besedah namestnika sekretarja ruskega sveta za nacionalno varnost Mihaila Popova, namerava Rusija spričo ukrajinske krize in s tem povezanih zadnjih potez zveze Nato spremeniti svojo vojaško doktrino. Podrobnosti ni razkril, zagotovil pa je, da bodo spremembe odražale vse slabše odnose z ZDA in Natom. Popov je ocenil, da se "vojaška infrastruktura" Nata približuje ruskim mejam, tudi prek širitve. Za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti je izrazil prepričanje, da bo to v prenovljeni vojaški doktrini ena najpomembnejših "zunanjih groženj", poroča britanski BBC.

Avstralija bi z vrha G20 izključila Putina

Medtem Avstralija resno premleva možnost, da bi zaradi ruske politike v zvezi s krizo na vzhodu Ukrajine izključila ruskega predsednika Putina z naslednjega vrha skupine držav G20, ki bo novembra v Brisbanu. A ker Avstralija te odločitve ne more sprejeti sama, mora sprva o tem prepričati ostale članice. Rusija se je že odzvala ogorčeno. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je kritiziral napoved Ukrajine, da se odpove neblokovski drži. "S to idejo vlada v Kijevu želi prekiniti iskanje politične rešitve (krize na vzhodu Ukrajine)," je dejal Lavrov in ob tem izrazil obžalovanje, da ZDA, nekatere članice EU in predstavniki Nata to idejo podpirajo.

Ukrajinski parlament sicer danes razpravlja o zakonu, ki bi razveljavil zakon iz leta 2010, ki določa neblokovski status Ukrajine. Ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk, ki je vložil zakon, je zatrdil, da bi tako lahko odprli pot za članstvo Ukrajine v Natu. Rusija članstvu v zavezništvu odločno nasprotuje.

Vsem članicam Nata je potrebno zagotoviti zadostno obrambo

Bodoča visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini Rusije zaradi njene vloge v ukrajinski krizi ne vidi več kot strateške partnerice EU. Pred zunanjepolitičnim odborom Evropskega parlamenta je zatrdila, da članice Nata, ki ležijo blizu Rusije, potrebujejo okrepitev varnosti. Za nastalo stanje je okrivila Rusijo zaradi sodelovanja njenih sil v spopadih na vzhodu Ukrajine. Zaradi zaostrovanja razmer na tem območju je poudarila potrebo, da članice Nata blizu Rusije dobijo zagotovila, da bodo deležne zadostne obrambe. "Vse članice zavezništva, ki mejijo na Rusijo, morajo dobiti zagotovilo, da peti člen pogodbe Nata ni samo beseda na papirju in da se lahko sprejme ukrepe za zagotovitev njihove varnosti," je poudarila Mogherinijeva. Peti člen pogodbe sicer zavezništvo obvezuje, da zaščiti katerokoli državo članico, ki je tarča napada.

Mogherinijeva, italijanska zunanja ministrica, ki bo novembra na položaju zamenjala Catherine Ashton, po pisanju francoske tiskovne agencije AFP želi z ostro retoriko razbliniti skrbi nekaterih članic EU, da bo morebiti preveč nežna z Rusijo.

Ban Ki Mun pozval k politični rešitvi krize

Medtem pa je zaskrbljeni generalni sekretar ZN Ban Ki Mun dejal, da se je treba izogniti nadaljnjemu stopnjevanju krize, ki se je razvila v zelo nevarno situacijo. Zahodne države je ob tem opozoril da za to ne obstaja vojaška rešitev, temveč si morajo prizadevati za politično.

Kot je danes dejal novinarjem med obiskom na Novi Zelandiji, ima ukrajinska kriza tako regionalne kot globalne posledice. "Zato pozivam ukrajinske in ruske oblasti na najvišji ravni, naj se usedejo za skupno mizo in krizo rešijo na miren način, prek dialoga," je dejal.

Zaveda se zaskrbljenosti Zahoda zaradi napredka, ki so ga na vzhodu Ukrajine doseli proruski separatisti. Kijev trdi, da se na njihovi strani borijo tudi ruske sile, kar Moskva vztrajno zanika.
"Vem, da Evropska unija, Američani in večina zahodnih držav resno razpravljajo, kako se lotiti tega vprašanja," je dejal. "Morali bi se zavedati, da ni vojaške rešitve. Moral bi potekati političen dialog za politično rešitev, to je najtrajnejši način," je opozoril.

Razmere v Lugansku zaradi spopadov vse bolj kritične

Razmere za prebivalce vzhodnoukrajinskega mesta Lugansk so zaradi srditih spopadov med ukrajinsko vojsko in proruskimi uporniki vse slabše. Obstreljevanje je namreč poškodovalo vodovodni sistem, motena je oskrba z elektriko. Tamkajšnje letališče pa je bilo v spopadih popolnoma uničeno in pod nadzorom separatističnih sil. Po poročanju opazovalne misije Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi bi lahko v mestu zaradi poškodb vodovodnega sistema kmalu prišlo do humanitarne katastrofe zaradi onesnaženja vode.

Vse hujše nasilje prebivalce prizadetih območij sili k vse bolj množičnemu begu. Svoje domove je tako v Ukrajini zapustilo že več kot pol milijona ljudi, je danes sporočila agencije Združenih narodov za begunce UNHCR. Najmanj 260.000 ljudi je notranje razseljenih, še 260.000 pa naj bi jih po azil pobegnilo v Rusijo.