Ameriški predsednik George Bush je v izjavi za javnost zapisal, da z obžalovanjem sprejema odstop Kissingerja, ki so mu kritiki očitali nasprotje interesov. Nekateri so ga zaradi velikega vpliva v vietnamski vojni in bombardiranju Kambodže celo označili za vojnega zločinca.
Predsednik Bush je obljubil, da bo kmalu našel novega predsednika komisije. Sorodniki žrtev si prizadevajo za imenovanje nekdanjega republikanskega senatorja Warrena Rudmana.
Že drugi odstop zaradi osebnih interesov
Kissinmger se je za odstop odločil dva dni po tem, ko je s položaja odstopil demokratski podpredsednik komisije, nekdanji senator George Mitchell, ki je prav tako raje izbral svojo službo pravnika. Ameriški mediji so takoj, ko sta bila njuna položaja v komisiji objavljena, začeli pritiskati na oba, naj popolnoma pretrgata vse poslovne stike s podjetji, ki bi lahko postala predmet preiskave. Po premisleku sta se odločila, da je njuna zasebnost pomembnejša od vodenja preiskave 11. septembra.
Tako Kissinger kot Mitchell, ki je najbolj znan kot mirovni posrednik na Severnem Irskem, sta ob objavi odstopa zatrdila, da sta sicer prepričana, da njune zasebne dejavnosti ne bi vplivale na neodvisnost dela komisije, vendar priznavata, da bi kljub temu prihajalo do težav.
Mitchell je bil sicer bolj sprejemljiv za sorodnike žrtev 11. septembra kot Kissinger, ki ga je kot edinega člana komisije imenoval predsednik. Preostalih devet članov imenujeta senatna voditelja republikanske in demokratske stranke. Demokrati so zahtevali, da Kissinger razkrije, s kom vse posluje preko svojega svetovalnega podjetja Kissinger Associates, ki navezuje poslovne in politične stike med ameriškimi in tujimi strankami. Bela hiša je trdila, da Kissingerju tega ni treba storiti, ker ga je imenoval predsednik in od komisije ne bo prejemal plače. Vendar pa je tudi Kongresna raziskovalna služba (CRS) menila, da za člane komisije veljajo ista etična načela, kot veljajo v senatu.
Komisija začne z delom prihodnje leto
Komisija, v kateri bo sedelo po pet republikancev in pet demokratov, bo začela z delom prihodnje leto. Preiskala naj bi vse okoliščine, ki so privedle do napadov, od pomanjkljive letališke varnosti, do pomanjkljivega dela varnostnih agencij, ameriške diplomacije in vsega drugega, kamor jih bo pripeljala preiskava. Demokrati so svoje predstavnike v komisijo že imenovali. To so nekdanji kongresnik Lee Hamilton, ki bo nadomestil Mitchella, poraženec letošnjih senatnih volitev v Georgiji Max Cleland, kongresnik Tim Roemer, pravnik Richard Ben-Veniste in nekdanja glavna pravnica v Pentagonu in članica svetovalnega odbora za nacionalno varnost pri CIA Jaime Gorelick.
Začeli prva cepljenja proti črnim kozam
V ZDA so iz strahu pred morebitnim napadom z biološkim orožjem več kot dve desetletji po izkoreninjenju črnih koz ponovno začeli cepljenje proti tej bolezni. Ameriški predsednik George Bush je v petek podpisal odlok, ki najprej predvideva cepljenje milijona vojakov in zdravstvenih delavcev, več deset zdravnikov pa so proti črnim kozam že cepili v vojaški bolnišnici Walter Reed pri Washingtonu.
Ameriška administracija zaradi morebitnega tveganja za zdravje za zdaj cepljenja ne priporoča prebivalstvu, a daje vsakemu Američanu možnost, da se cepi. Zdravstveni strokovnjaki pa cepljenju nasprotujejo, saj naj bi stranski učinki ob cepljenju proti črnim kozam predstavljali večjo nevarnost kot morebiten teroristični napad. Tako naj bi pri tisočih na milijon prebivalcev nastopili zdravstveni problemi, pri 15 naj bi se pojavile trajne posledice, dva človeka na milijon pa naj bi zaradi cepljenja umrla. Črne koze je sicer Svetovna zdravstvena organizacija leta 1980 razglasila za že izkoreninjene, vendar pa naj bi ostanke virusa ponekod še vedno hranili v vojaških laboratorijih kot biološko orožje.
